Samozaposlenih je v Sloveniji več kot sto tisoč, v času krize so številni ostali brez dela

Apel vladi za pomoč samozaposlenim zaradi posledic epidemije koronavirusa. Peticijo je do zdaj podpisalo že več kot devet tisoč ljudi. 

"Samozaposlenih je po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (december 2019) 106.000. To je 10,8 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev (980.000). V državno blagajno vsak mesec prispevajo zakonsko določene dajatve: davke in prispevke za socialna zavarovanja. Samo za socialna zavarovanja prispevajo mesečno najmanj 42, 4, milijonov in na leto najmanj 508 milijonov evrov (zakonsko določeni minimum je 400 evrov.). Ob tem plačujejo tudi davke," so v apelu vladi zapisali Maja Megla in soavtorji peticije Marko Jenko, Urška Jurman, Petja Grafenauer in Beti Žerovc. Peticijo, ki jo najdete na tej spletni povezavi, je do zdaj podpisalo že več kot 9.000 podpisnic in podpisnikov. 

"Kdo so ti ljudje? To so rokodelci z domačo in umetnostjo obrtjo, šivilje, avtoprevozniki, učiteljice dodatnega poukov, maserke in pedikerke, ki skrbijo za starostnike, glasbeniki, plesalci, novinarji, učitelji plesa, športni vaditelji, gostinci ... V času krize so ostali brez dela, brez prihodkov, brez sleherne finančne pomoči in brez nadomestila v primeru obvezne karantene," so zapisali v apelu in dodali, da je prejšnja vlada na zadnji seji vlade sprejela interventni zakon za pomoč podjetjem v času epidemije.

Po interventnem zakonu naj bi država delodajalcem povrnila 40 odstotkov nadomestila plače v primeru začasnega čakanja na delo, v primeru karantene delavca, ko ne bo mogel opravljati dela, pa v celoti.

Podpisnice in podpisniki opozarjajo, da samozaposlenim ni bila dana nobena pomoč. Pobuda, da bi se odložilo njihovo plačevanje prispevkov, ni pomoč, temveč zadolževanje, ki vodi v bankrote, so poudarili. 

"Kdo so ti ljudje? To so rokodelci z domačo in umetnostjo obrtjo, šivilje, avtoprevozniki, učiteljice dodatnega poukov, maserke in pedikerke, ki skrbijo za starostnike, glasbeniki, plesalci, novinarji, učitelji plesa, športni vaditelji, gostinci. V času krize so ostali brez dela, brez prihodkov, brez sleherne finančne pomoči in brez nadomestila v primeru obvezne karantene."

"Gre za diskriminacijski ukrep, ki pomaga samo delu delovne populacije, to je zaposlenim v podjetjih. Ne pomaga pa samozaposlenim, kar je 10 % delovne populacije. Pripelje lahko do socialnega zloma."

V apelu so predlagali ukrepe, ki so usmerjeni v zagotovitev enakih oblik pomoči samozaposlenim, kot jo imajo zaposleni.