Knjiga / Miha Naglič: Žirovski besednjak

+ + + + +

Orjaška knjiga, ki pa ni slovar lokalne govorice.

Avtor, ki je esejist in filozof, je v njej popisal zgodovino mesta Žiri. Ta ne teče kronološko, temveč je zaobjeta v 500 geslih, kar ustvari dodatno možnost fokusnega prebiranja. Še posebej, ker podatkov ne črpa le iz arhivov, časnikov, knjig in zbornikov, ampak tudi iz spominov, govoric in pogovorov s starimi vedeži ter domoznanci. Pri pojmu gostilne sledi sprehod skozi zgodovino, a tudi vprašanje, kdaj jih je bilo največ. Leta 1930 – kar 15. Podobno gledališče, ki je imelo prvo predstavo že leta 1901, razcvet pa so prinesla trideseta s sokolskim in orlovskim teatrom: prvi je postavil Kralja na Betajnovi z aluzijo na lokalnega župnika, drugi mu je odgovoril z bodico na liberalce, kajpak spet s Cankarjem, to pot z njegovimi Hlapci. A pisec ne izpostavlja le aktualnih pojmov, oriše tudi pozabljene: tako predstavi desetletje po drugi vojni, ko so imeli nižjo gimnazijo, besedo Umag, ki je nekoč opisovala počitniško naselje, ki ga je v tem mestu zgradila Alpina, zdaj pa živi kot neuradno ime za eno izmed mestnih četrti, zabeleži geslo Ukrajinci, ki so bili častniki generala Wrangla in so po prvi vojni našli pribežališče v Žireh ter s potomci oplemenitili žirovsko kri. Pojem župniki je napolnjen z veličastnim lokom časa, ime prvega klerika sega v leto 1384, pri živalstvu je perspektiva dvojna: seznami nedavno uplenjenih vrst divjadi in pogled 50 tisoč let nazaj, ki so ga prinesli arheologi z odkritjem kurišča, v katerem so našli kosti jamskega medveda, losa in pragoveda.

Prav domiselno in anekdot polno delo.