Film / Človek s senco

za +

Dobrodošli na koncu sveta.

O Človeku s senco – zgodbi o počasnem izgubljanju svobode, poglabljanju neenakosti, dresiranju življenja in normalizaciji fašizma – sem že pisal, ko je bil lani krstno prikazan v Cankarjevem domu, zato mi zdaj, ko prihaja na redni spored, preostane le, da poudarim, da gre za distopično reimaginacijo Kubrickove Odiseje v vesolju. Kar pa naj vas nikar ne zavede: pri Emi Kugler je vedno vse tako kinetično in estetizirano, da je lahko vsak prizor hkrati reimaginacija Odiseje v vesolju, Metropolisa in Iztrebljevalca. Smisel je morda izčrpan, toda podobe so neizčrpne. Emo Kugler imamo, da vidi namesto nas. Zgodovino sveta zaobjame aristotelovsko – z enim samim pogledom. Tragedija je zato neizogibna. (Kinodvor)