urejanje »
https://www.mladina.si/201303/mulan/?f=l0q0l9x7g99mssdt470lm9407t719

Film / Mulan

Mulan, 2020, Niki Caro

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 38, 18. 9. 2020

zadržan

Regresija.

Mulan, Disneyjeva igrana verzija Disneyjevega animiranega filma, ni pijanka, ki se drži plota. Ne, ne preslikava animirane verzije, tako kot je recimo igrani Levji kralj zgolj preslikaval animiranega Levjega kralja. Tudi številni štikli odpadejo ali pa se prelevijo v nevsiljive instrumentale. Toda pri tem se zgodi nekaj bednega: Mulan se pretvarja, da je progresiven film, v resnici pa je regresivna. V ospredju je umno in pogumno dekle, Mulan (Liu Yifei), mala feministka, ki se – namesto svojega obnemoglega očeta – pridruži cesarjevi vojski in pripomore k odločilni zmagi. Njeno opolnomočenje je brezmejno, a da bi se opolnomočila, se mora pretvarjati, da je fant, Hua Jun.

Nič hudega – prevlado patriarhalnih predsodkov je treba razbiti, pa naj stane, kar hoče. Problem je drugje: tu ni več fanta, ki bi se zagledal v Mulan, hočem reči – v Hua Juna. Če ste videli animirano verzijo, potem veste, da je tam z njim/njo flirtal poveljnik, stotnik Li Shang, ki v fantu (Hua Junu) sluti oz. čuti »nekaj več«, no, žensko (Mulan). V animirani verziji je to delovalo »nedolžno« – v igrani, živi verziji pa bi to delovalo gejevsko. Zato so se ustrašili in 200-milijonsko Mulan raje za vsak primer regresivno prilagodili »novemu« svetu, saj veste, da je ne bi kak višegrajski homofob – tako kot istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini – razglasil za »feministični izum, ki hoče upravičiti homoseksualno ideologijo«. Razlog več, da sama Mulan bolj kot feministka deluje kot nacionalistka – in da kot ultimativni test inkluzivnosti nastopa vojska. Ni kaj, »novi« globalni časi. Film mora biti sprejemljiv povsod – na Kitajskem in Poljskem, v Braziliji in Alabami. (kino & Disney+)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa