Film / First Cow

zelo za

Kapital in kriminal.

Otis Figowitz (John Magaro) je kuhar, ki noče kuhati, King Lu (Orion Lee) pa je priložnostni delavec, ki bi raje delal kaj drugega. Oba, osamljena prekarca, nekje na začetku 19. stoletja pripotujeta na divji zahod, v sivino Oregona, da bi se vagabundsko in outsidersko povaljala v svobodi, zlatu in pustolovščinah, toda trgovci, lovci, zlatokopi, podjetniki, oportunisti in sanjači, med katere prideta, so drugačni – ker mislijo le na dobiček, na lastni interes, so grobi, ošabni, zahrbtni, pohlepni, tekmovalni, nasilni. Brez empatije. Ker nimata nobene možnosti, da bi postala Frank in Jesse James ali Butch Cassidy in Sundance Kid, je jasno, da se bosta tu težko prebila. Če bosta hotela preživeti, bosta morala biti spretnejša in lucidnejša od ostalih. Izkoriščati jih bosta morala na nežen, ljubeč, prijateljski, povsem nevsiljiv, zarotniški, trgovski način – po kapitalistično. In res, ko na divji zahod pride prva krava, jo začneta ponoči skrivaj molsti, njeno mleko pa – v paketu z moko, jagodami, lešniki in Otisovim pekovskim know-howom – spreminjata v fine, slastne, organske kolače, ki postanejo velik hit.

Lastnik krave, vzvišeni Anglež (Toby Jones), trgovec št. 1, ki kolačev ne more prehvaliti, nima pojma, kaj se dogaja, kupci pa tudi ne vedo, kako nastane ta »magični« produkt. Otis in Lu, parafrazi antijunakov iz blatnih, kontrakulturnih, revizionističnih vesternov, ki so cveteli v sedemdesetih letih (McCabe & Mrs. Miller, Bad Company ipd.), s tem osvojita prve trike kapitalizma. Tudi osnovnega: kapitalizem je rop. No, prisvojitev »naravnega« bogastva. Če hoče revež stopiti na prosti trg, potrebuje »kapital – ali pa kriminal«, pravi Lu. Vsaj za hip ali dva imata občutek, da sta tja, na ready-made trg, prišla pred zgodovino, da sta torej v prednosti, a spregledata, da je zgodovina – »manifestna usoda« – že sama ekonomija, ki jo prinašata. Ironično: na divjem zahodu pionirsko postavljata temelje kapitalizma, pred katerim sta zbežala. First Cow, ki ga je posnela Kelly Reichardt, avtorica številnih intrigantnih minimalističnih filmov (Old Joy izgleda kot First Cow leta 2006), tudi antivesterna Meek’s Cutoff, v katerem skušajo divjino novega kapitalizma preživeti ženske (na poti v Oregon leta 1845), brutalno precizno in antiklišejsko pokaže, da osvajanje divjega zahoda ni bilo nič romantičnega, še manj altruističnega ali humanitarnega – ne, pot na divji zahod je bila pot na nove trge. Osvajanje divjega zahoda je bilo invazivno, deregulirano kapitalistično podjetje. Biznis. Bolj divji od divjega zahoda. Še več: prav kapitalizem je poskrbel, da je zahod postal divji. (Amazon Prime)