Ko kriza mine, pride sodba zgodovine

Kaj je storila Islandija po finančnem in moralnem bankrotu?

Islandija je ena izmed držav, ki je zaradi svetovne finančne krize skorajda bankrotirala. Šele na podlagi Wikileaksa so državljani ugotovili, da je tik pred islandsko krizo ena od njihovih največjih bank posodila ogromne vsote denarja lastnikom te banke, nato pa dolgove odpisala. Ko je islandska javna televizija hotela objaviti seznam teh lastnikov, je sodišče na podlagi pritožbe, češ da gre za bančno skrivnost, pet minut pred oddajo to preprečilo.

V tistem trenutku je na Islandiji politična elita izgubila vso legitimnost. Protesti, islandska ljudska vstaja, so trajali več tednov. Kriza se je rešila šele po tem, ko je februarja 2009 islandski predsednik države za premierko imenoval Jóhanno Sigurðardóttir. Ta pa ni postala le prva islandska predsednica vlade, ampak tudi prva, ki je bila istospolno usmerjena. A zdi se, da je bilo ljudem to nepomembno, želeli so le voditelja, ki bo rešil izčrpane državne finance. Pod Sigurðardóttirjevo, ki je vodila islandsko vlado do leta 2013, je država sprejela vrsto reform, zaradi katerih danes Islandija velja za vzor.

Da se na Islandiji gospodarska, moralna in tudi politična kriza ne bi nikoli ponovila, so se leta 2010 odločili za reforme na področju transparentnosti delovanja države. Sprejeli so eno največjih medijskih reform. Spremenili so skupaj 13 zakonov. Sprejeli so najliberalnejši zakon o dostopu do javnih informacij, zagotovili zaščito »žvižgačem«, uvedli so popolno zaščito novinarskih virov, ukinili začasno zadržanje objav. Zaščito virov so povzeli po Švedski, zaščito novinarjev po Belgiji in uvedli pravice iz ameriškega prvega ustavnega amandmaja.

V Sloveniji kljub finančni krizi in politični nestabilnosti v zadnjih letih še zmeraj velja stari režim: do medijev napadalna zakonodaja, ki je nastala iz političnih razlogov v času prve Janševe vlade. Še zmeraj imamo zastarel medijski zakon, še vedno velja stari »Grimsov« zakon o RTV Slovenija, ki v organe vodenja nastavlja drugorazredne predstavnike političnih strank.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>