Od slikarstva do filma

Vizualna umetnica Brina Blaž, ki jo pot pogosto ponese zunaj slovenskih meja, sodeluje pri novem filmu švedskega režiserja Rubena Östlunda, v katerem bo zaigral tudi Woody Harrelson

Brina (Elizabeta) Blaž je slovenska slikarka mednarodnih poti, ki pri svojem ustvarjanju spaja klasične in sodobne umetniške prakse, v njenem primeru slikarstvo in modernejšo vizualno umetnost. "Danes je skoraj vsakemu, ki si to lahko privošči, omogočeno potovanje v druge države, odkrivati njihove kulture, se izobraževati zunaj meja matične dežele. V digitalni dobi, v kateri splet povezuje svet, našteto niti ni več nujno doživeti v fizični obliki, temveč s sodobnimi tehnologijami, tudi komunikacijskimi, ki nas povezujejo prek mobilnih aplikacij in interneta," pojasnjuje umetnica. 

Brina Blaž je svoje slikarsko znanje poleg Akademije za likovno umetnost v Ljubljani (ALUO), na kateri je uspešno diplomirala, pridobivala tudi na slikarski šoli Verice Trstenjak, pa Sovretovi šoli, bila je tudi štipendistka Akademije Jana Matejka. Kasneje je opravljala magisterij na akademiji v Bologni (pod mentorstvom prof. Maure Pozzati in prof. Luce Caccionija) ter prejela povabilo na izmenjavo s strani Gregorja Hildebrandta, priznanega nemškega umetnika in profesorja na münchenski akademiji za umetnost.

Pri 14. letih je izkusila svojo prvo razstavo, in sicer v okviru programa Impletum, štipendije italijanskega ministrstva za kulturo za študij v Rimu, junija leta 2018 je sodelovala na skupinski razstavi 12 razlogov za slikanje v galeriji Škuc v Ljubljani, leto prej pa je bila povabljena k sodelovanju na mednarodnem ženskem bienalu v Trstu. 

Med bolj izstopajoče projekte, pri katerih je sodelovala, sodi tudi knjiga kuratorke Paole Dei z naslovom Le forme della violenza: Cinema e dintorno (Oblike nasilja: Kino in okolica), ki analizira oblike nasilja, zajete skozi fotografski okvir v zadnjih letih italijanskega filma. Naslovnico knjige krasi slika Brine Blaž z naslovom Sv. Jurij, ki ubija zmaja. V knjigi je poleg drugih pisateljev in intelektualcev objavljena tudi slikarkina poezija Rebirth.

Brina Blaž pravi, da je umetnost globlje pričela odkrivati zaradi družinske tragedije, ki je povzročila, da se je zaprla vase ter posledično odkrivala svet knjig, študija, slikanja in potovanj. Za slednje je izkoristila prav vsake počitnice in tam iskala nove prakse za delo in ustvarjanje. S tem je pridobivala vedno nova poznanstva, ki so pripomogla k širjenju njenih obzorij. 

Njena umetniška stvaritev Project Space v Trnovem, ki je zaradi trenutnih razmer ob ukrepih za zajezitev epidemije obstal na zasebni in eksperimentalni točki, spaja zvok in sliko ter zaključni izdelek v obliki kratkega filma, pri katerem sodeluje s filmskim režiserjem Augustom Adriaanom Braatzom. Slednji je zajel vzdušje galerijskega prostora med vajo klasičnih glasbenikov, ki so prostor, v katerimi visijo Brinine slikarske in svetlobne instalacije, napolnili z muzikaličnimi zvoki. Med sodelujočimi so bili tudi violinist Žiga Faganel, violončelistka  Alja Mandič Faganel, violinist Oliver Dizdarević, čembalist Dalibor Miklavčič in drugi. 

Brino je tudi zaradi zaprtja galerij in slikarskih prostorov v zadnjem letu vse bolj vleklo v film, zato ponujene priložnosti v obliki sodelovanja s švedskim režiserjem Rubenom Östlundom ni želela izpustiti. Njegov film Triangle of Sadness, ki je po The Square iz leta 2017 Östlundov naslednji večji projekt, je zaenkrat še zavit v tančico skrivnosti, a seznam sodelujoče ekipe, med katerimi ne manjka znanih hollywoodskih imen (denimo Woody Harrelson), je že dostopen na spletu (imdb). Brini Blaž je v zasedbi pripadla vloga izvršne producentke, o samem filmu pa zaenkrat še ne sme govoriti.

Brina Blaž pravi, da je sicer zelo navezana na Slovenijo in Ljubljano, a da jo skrbi, ker vse več domačih umetnikov, četudi se odločijo ostati tu in ne prebegniti čez mejo, dela za tuje naročnike. Pri svojih projektih doma bo zato vztrajala in upa, da se bodo ukrepi v prihodnjih mesecih za kulturne prireditve dovolj sprostili, da bo lahko na svoje dogodke povabila ljudi, ki ne bodo umetnosti zgolj opazovali, temveč jo izkoristili tudi za druženje. "Trenutne razmere so marsikoga pahnile v nemoč in negotovost - finančno in psihično. Med tistimi, ki lahko v teh časih nemoteno opravljajo svoje delo, in med njimi je kar nekaj mojih prijateljev, pa delajo tudi od 10 do 20 ur na dan, da zaslužijo svoj kruh," je poudarila umetnica.