Odpravljanje posledic epidemije

Sodelovanje med OŠ Lava in gimnazijo Celje – Center bi lahko postalo primer dobre prakse

Dolgotrajne razsežnosti vrzeli, ki jih je koronsko obdobje učenja na daljavo pustilo v znanju šolarjev, so nejasne. A zaznavati in sanirati jih je treba čim prej. Tega se zavedajo na osnovni šoli Lava v Celju, kjer so ves čas izobraževanja na daljavo tedensko spremljali, kaj se v izolaciji dogaja z njihovimi učenci. »Že decembra smo se začeli pripravljati na vrnitev otrok v šolo,« razlaga ravnateljica Marijana Kolenko. »Ker smo vedeli, da od države ne moremo veliko pričakovati, smo sami začeli pripravljati akcijske načrte – kako bomo k učencem pristopili na učnem in vzgojnem področju, hkrati pa pokrili različne stiske, ki smo jih zaznavali.«

Pri projektu so se najprej povezali s študenti socialne pedagogike in razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (ti so med koronakrizo začeli s prostovoljskim projektom Prijatelj pomočnik, v katerega je zdaj vključena tudi OŠ Lava), nato pa razmišljali o naslednjem koraku: da bi zmanjšali stiske osnovnošolcev v višjih razredih, ki jih je zaradi okrnjenega pouka strah vpisa na srednjo šolo, je treba povečati sodelovanje osnovnih in srednjih šol, sploh pri predmetih, kjer je bilo največ zaostanka v znanju glede na predhodna leta (slovenščina, matematika, angleščina, fizika). Osnovnošolski učitelji po predmetnih področjih bi z vodstvom srednjih šol izmenjali informacije o doseženih ravneh znanja in se dogovorili o načinih, na katere bi lahko srednja šola olajšala učencem prehod iz osnovne šole.

Prva gimnazija, povabljena v projekt, je bila gimnazija Celje – Center, s katero osnovna šola Lava že daljši čas uspešno sodeluje, pa tudi sicer gre za napredno gimnazijo, ki morebitne težave dijakov in bodočih dijakov ves čas odpravlja sproti. Ko so se denimo maturantje po zimskih počitnicah vrnili v šolo, so imeli namesto ene ure športne vzgoje psihoedukativno uro, kjer so se lahko  pogovorili o svojih stiskah. »Z osnovnimi šolami smo na podoben način že sodelovali v preteklih letih, da bi dobili uvid v specifiko generacije, ki prihaja,« pove ravnatelj Gregor Deleja. Sodelovanje z osnovnošolskimi učitelji OŠ Lava je potekalo večstopenjsko: na uvodnem skupnem sestanku je osnovna šola predstavila splošno analizo, sledili so sestanki, kjer so se osredotočili na posamezne predmete, nazadnje pa so gimnazijski učitelji predstavili še izhodišča, ki bi prišla prav ambicioznejšim učencem. »Ob koncu junija načrtujemo še en sestanek, ki bo vse skupaj zaokrožil, da bodo osnovne šole jeseni dobile ustrezno povratno informacijo.« Tako Deleja kot Kolenkova upata, da bo to postal vseslovenski projekt – vključevanje ostalih osnovnih in srednjih šol je že v teku. Pri tem obe šoli delujeta popolnoma samoiniciativno, brez pomoči ministrstva. »Ministrstvo vidim kot mehurček, kjer zadeve v teoriji delujejo drugače kot na terenu. Daleč od tega, da bi bili vsi njihovi predlogi napačni, a vsebinski del je umanjkal in na podlagi tega so tudi ukrepi odzvanjali v prazno. Nismo imeli občutka, da bi bil kateri od njih sprejet v nekem konsenzu s stroko,« pravi Gregor Deleja.

Z ministrstva so sicer sporočili, da so zasnovali več dejavnosti, ki bodo omogočile podporo vzgojnoizobraževalnim procesom na šolah ter vpogled v potek in učinke izobraževanja na daljavo. Po njihovih besedah bodo zelo pomembne informacije o dosežkih na NPZ, marca 2021 pa so razpisali javno povabilo za zbiranje predlogov za nacionalno evalvacijsko študijo o poteku in učinkih izobraževanja na daljavo v času epidemije covid-19 z vidika doseganja standardov znanja ter socialno-čustvenega odzivanja. Prve rezultate pričakujejo septembra 2021.