Film / Nikoli redko včasih vedno

zelo za

Pravica do izbire.

Ker sem tole mojstrovino že recenziral, naj zdaj, ko prihaja na nekaj randijev, opozorim, da gre za film o ameriški gimnazijki (Sidney Flanigan), ki mora res daleč, da bi lahko splavila. To je jezen, radikalen film, film s fronte, film brez izgovorov in filtrov, ki pa ne kriči. A bolj ko je redkih besed, glasneje in ekspresivneje govori o toksični, nečloveški, antisolidarni, mizantropski, patriarhalni politiki, ki hoče žensko čim bolj ponižati in osamiti, pravico do izbire čim bolj kriminalizirati, Ameriko pa vrniti v petdeseta, ko je bil splav prepovedan in ko je bil lastnik ženskega telesa moški. (Kinodvor)