urejanje »
https://www.mladina.si/211563/moz-ki-je-prodal-svojo-kozo/?f=lq00l9xxg09xlsdt470lm940xt979

Film / Mož, ki je prodal svojo kožo

The Man Who Sold His Skin, 2020, Kaouther Ben Hania

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 43, 29. 10. 2021

za +

Trgovina z ljudmi.

“Hočete mojo dušo,” vpraša Sam Ali (Yahya Mahayni). Ne, odvrne Jeffrey Godefroi (Koen De Bouw): “Hočem vaš hrbet!” Ali je sirski begunec, ki se znajde v Evropi, Godefroi pa je evropski umetnik, pozerski konceptualist, kralj instalacij, ki “ničvredne objekte spreminja v umetnine, vredne milijone in milijone dolarjev”, in ki hoče Alijev hrbet okrasiti s tatujem šengenske vize, kakršno potrebuje begunec, če hoče “legalno” ostati v Evropi.

Obupanemu Aliju ne preostane drugega, kot da pristane na to, da postane “kontroverzna” in “provokativna” umetnina, ki potuje po svetu, od razstave do razstave, od muzeja do muzeja, zrel za avkcijo in zbiralske snobe. A ker postane delničar svojega lastnega telesa, se ne preseli v azilni dom, temveč v hotel s petimi zvezdicami. Mož, ki je prodal svojo kožo, tunizijska farsa, ki izgleda kot resnica Östlundovega Kvadrata, je lucidna, cinična, humanitarna klofuta tako evropski politiki, ki od beguncev in migrantov pričakuje, da se bodo prostituirali, kot “sočutnim” liberalnim elitam, ki od beguncev in migrantov pričakujejo, da bodo s svojim trpljenjem legitimirali njihove “vzvišene” projekte – kot da begunci trpijo za njihov umetniški navdih. In kot da imajo sami ekskluzivno pravico do izkoriščanja tega trpljenja. Film je posnet po resnični zgodbi. (Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa