Tajno pripravljanje zakona o kakovosti v visokem šolstvu

Zakon o Nakvisu

Visokošolski sindikat Slovenije je javnost opozoril, da šolsko ministrstvo na predlog Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) pripravlja zakon o kakovosti v visokem šolstvu. Kot je zapisal Gorazd Kovačič, je osnutek zakona napisal direktor Nakvisa Franci Demšar, ministrstvo ga je posvojilo, delovna skupina pri ministrstvu pa »naj bi bila dobila nalogo, da ga uskladi zelo hitro, da bi ga ministrstvo čim prej poslalo v potrditev na vlado, nato v hitro javno obravnavo in v sprejem v državni zbor pred njegovim razpustom«.

Kot opozarjajo pri sindikatu, v delovno skupino ministrstva niso bili povabljeni vsi pomembni deležniki – v njej ni najti predstavnikov delavcev, delodajalcev in visokošolskih zavodov. Da so bili sindikati izključeni iz razprave o zakonu, opozarjajo tudi pri SVIZ-u, kjer so na ministrstvo naslovili zahtevo po vključitvi v delovno skupino. V njej najdemo le izbrane posameznike iz agencije, s treh javnih univerz, iz samostojnega visokošolskega zavoda Alma Mater Europea in Študentske organizacije Slovenije. Ministrstvo naštetih institucij ni pozvalo, da bi predstavnike predlagale same.

Vodstvo mariborske univerze je zatrdilo, da s pripravo zakona ni bilo seznanjeno, članica delovne skupine pa da ni predstavnica univerze, saj za to nima ustreznega pooblastila. Pripravo zakona ocenjujejo kot preuranjeno. Na ljubljanski univerzi so po razkritju sindikata oblikovali delovno skupino s predstavniki članic.

Predlog zakona naj bi luč sveta sicer ugledal že lani jeseni, vendar pod naslovom »Zakon o Nakvisu«. To pritrjuje trditvi sindikata, da se že samo ime zakona ne ujema z vsebino. Ta se večinoma nanaša predvsem na delovanje Nakvisa, sistema notranjega  zagotavljanja kakovosti, ki se izvaja na posameznih univerzah in fakultetah, pa tako rekoč ne obravnava.

Posebej skrb zbujajoče je, da zakon vzpostavlja podlago za to, da bi Nakvis v okviru standardov kakovosti lahko uvedel merilo zaposljivosti diplomantov, s tem pa zavode silil v zmanjševanje števila vpisnih mest. Te določbe zakona po navedbah visokošolskega sindikata »sledijo strateškim, tudi finančnim interesom naravoslovja in tehnike, od koder prihajajo njegovi glavni akterji, na škodo tistih študijskih področij ter fakultet in akademij, ki niso prednostno usmerjene v servisiranje potreb na trgu dela«. Kot opozarja Kovačič, bi to lahko privedlo do zmanjšanja financiranja že zdaj hudo podhranjenih zavodov.

Visokošolski zavodi so sicer že zavezani k spremljanju zaposljivosti diplomantov, vendar teh podatkov »ni mogoče mešati s kakovostjo študijskih programov, za kar je pristojen Nakvis«, so še zapisali pri sindikatu. Objavljanje podatkov o zaposljivosti »ne more prispevati k višji kakovosti, ga je pa mogoče z neustreznimi interpretacijami zlorabiti za politično motivirane posege v razpisno politiko visokošolskih zavodov«.

Podoben poskus smo doživeli že na začetku leta, ko vlada ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v visokošolske programe, kot razlog za to pa je navajala počasnost ministrstva. Zaradi javnega oporekanja tej trditvi je bil razrešen državni sekretar na šolskem ministrstvu Jure Gašparič, samo teden kasneje pa še generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo Jana Javornik.