Knjiga / Ur. Žiga Valetič in Damir Globočnik: Hinko Smrekar: Črnovojnik in protostripi na Slovenskem

+ + + + +

Legendarni strip iz leta 1919, ki sta ga urednika z opombami in opisom konteksta časa približala sodobnemu bralcu.

Hinko Smrekar (1883–1942) je prvi svinčnik slovenske karikature, njegove risbe fascinirajo še stoletje po prvih objavah. Danes lahko občudujemo domišljijo in drznost njegovega humorja, čeprav so sodobniki, ki jih je upodabljal, šklepetali z zobmi. Pol stoletja pred njim je zaslovel Jurij Šubic, ko je med avstrijsko zasedbo Bosne kot salonski umetnik slikal oljne portrete svojih poveljnikov, Smrekar pa je bil angažirani nasprotnik vojne in je zato leta raje preživel po zaporih in internacijah, nato pa v samoironiji in pikrosti upodobil svoje spomine na vojno. A ni bil le karikaturist, v Haškovi maniri Vojaka Švejka je sukal tudi stavke, v katerih je o sebi govoril v tretji osebi: »Nato so H. S.-ja internirali. V policijskem zaporu so ga skušali dresirati za služkinjo. Poldrugi dan je posnemal leva v kletki.« Branje Črnovojnika nas ne prestavi le v duh časa Avstro-Ogrske, ampak skozi njegovo perspektivo onemimo pred sodobno slovensko karikaturo. V časopisju je skorajda ne najdemo več, pa še ta je v prvi vrsti zgolj politična. Ironije na račun umetnikov, direktorjev kulturnih centrov, poslovnežev in podobnih preprosto ni. Svoboda ima pač svojo ceno, neizprosni Smrekar, ki ilustrirancem ni prizanašal, je del življenja živel v pomanjkanju.

Sicer pa velja izkoristiti njegovo leto: ne le s knjigo Črnovojnik, v Narodni galeriji je razstava njegovih karikatur, trenutno njen drugi del.