Jaz se dam na kanon

Leto, ko je Matej Tonin podivjano oboroževal vojsko

Psihološka stroka z izrazom oniomanija označuje obsedenost z nakupovanjem, ki se izkazuje kot »neustavljiv poriv, ki vodi v prekomerno, predrago in časovno potratno nakupovalno aktivnost, ki se izkazuje v znatnih družbenih, osebnih in finančnih tegobah«. Kronični šopoholizem naj bi prizadeval predvsem premožne bele kolumnistke z Manhattna in frajle z Beverly Hillsa, toda gre za predsodek, saj v enaki meri prizadene moške. Med njimi je tudi v letu 2021 outirani (sic!) prvi slovenski onioman – minister za obrambo Matej Tonin, proti kateremu sta Carrie Bradshaw in Cher Horowitz zadnji beraški skopulji.

Tonin svojih nagnjenj sicer ni javno potrdil, toda vsa znamenja so tukaj. »Neustavljiv poriv«? Kljukica; minister je v svoji strasti do nakupov orožja pregazil voljo ljudstva in se referendumu izognil tako, da je svoj nakupovalni seznamček izvzel iz posebnega zakona ter ga s pomočjo koalicije kratko malo prenesel v proračunske postavke lastnega resorja. »Prekomerno, predrago in časovno potratno«? Kljukica, kljukica, kljukica! Tako si je Tonin iz državnega proračuna/Janševe čekovne knjižice iztrmaril divjih 780 milijonov evrov za nabave v naslednjih petih letih. In nemudoma začel zapravljati; v letu 2021 je ministrstvo za obrambo v Italiji kupilo 72 milijonov evrov vredno transportno letalo, v ZDA pa je Tonin mimogrede naročil 37 res luštkanih oklepnikov, ki se tako podajo k njegovi z blatom umazani srajci; še 62 naj bi jih Slovenija kupila v prihodnji petletki.

Toda pravi šopoholik se ne ustavi. Oktobra je koalicija skozi državni zbor spravila resolucijo o vojski, s katero naj bi država v naslednjih 14 letih za obrambo (pred fiskalno varnostjo) zagonila bajnih 5,4 milijarde evrov. Družbene, osebne in finančne tegobe – kljukica! A ne za moža, ki tako rad sedi na kanonu.