urejanje »
https://www.mladina.si/214347/30-let-s-r-amote/?f=gl00lcpgp1yls10dtf70lmcf0ps7st

Kultura / 30 let s(r)amote

Razstava ob 30. obletnici izbrisa

Uredništvo
25. 2. 2022

Protest pred parlamentom, 2003

Protest pred parlamentom, 2003
© Denis Sarkić

V Galeriji Kresija v Ljubljani bodo danes, ob 17. uri odprli razstavo ob 30. obletnici izbrisa, ki je posvečena Aleksandru Todoroviću, neumornemu borcu za popravo krivic izbrisanim, na Gallusovem nabrežju pa bo na ogled razstava Portreti izbrisanih skozi fotografski objektiv Boruta Krajnca.

V Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA) in Amnesty International Slovenije so pozdravili odločitev predsednika države Boruta Pahorja, ki se bo danes izbrisanim v imenu države in osebnem imenu opravičil za izbris.

"Vse od ustanovitve našega društva je bilo opravičilo države prioriteta našega zavzemanja. Izbris je zagrešila oblast, zato potrebujemo opravičilo v imenu države. Zame osebno bo to moralna zmaga," je dejal Irfan Beširović, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA).

Slovenija je 26. 2. 1992 iz registra stalnih prebivalcev nezakonito, brez obvestila in brez možnosti pritožbe izbrisala 25.671 stalnih prebivalcev in prebivalk: moških in žensk, sester, sodelavk, sosedov; med njimi 5.610 otrok, naših sošolcev in sošolk. Čez noč so ostali brez pravnega statusa in s tem brez veljavnih dokumentov. Posledice so bile neusmiljene: številne so oblasti deportirale iz Slovenije, niso imeli dostopa do zdravnika, socialnih pomoči, delodajalci so morali prekiniti njihove zaposlitve, njihovih otrok po rojstvu niso vpisali v matične knjige. Na papirju so prenehali obstajati.

Kljub sodnim zmagam na Ustavnem sodišču RS in Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) pravici še zdaleč ni bilo zadoščeno, tudi 30 let po izbrisu ne. Približno polovici izbrisanim država ni povrnila statusa stalnega prebivalca. Zakonodaja, s katero je Slovenija po sodnih odločitvah poskušala urediti posledice te kršitve, je bila izredno pomanjkljiva in je omejila roke, v katerih so morali izbrisani sprožiti postopke. A vsi roki so se že iztekli.

Prav tako niso bile odpravljene druge posledice. Številne družine so ostale razbite, izbrisani niso mogli odkupovati svojih stanovanj, niso se mogli šolati na višjih stopnjah. Izbrisani niso mogli v miru uživati svojih življenj, številni so zboleli in brez dostopa do zdravstvenih storitev tudi prehitro umrli. Priznane so jim bile zgolj mizerne odškodnine, neprimerljivo nižje, kot jih je določilo ESČP. Danes ni na voljo niti enega pravnega sredstva več. Izbrisani, izgnani iz Slovenije brez odločb, živijo v številnih državah, nekateri so bili dolga leta obravnavani kot begunci; mnogi vseh 30 let živijo brez stalnega prebivališča, tudi brez vsakršnega državljanstva, v negotovosti, krču, tudi po vsem tem času še vedno v strahu.

Pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, 2011

Pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, 2011
© Borut Krajnc

Za izbris ni nikoli odgovarjal nihče. Kljub temu, da so nezakonitost, protiustavnost in diskriminatornost izbrisa ugotovili tako slovensko ustavno sodišče kot ESČP in številna mednarodna telesa, izbrisani 30 let niso prejeli uradnega opravičila v imenu države.

Razstava v Galeriji Kresija je opomin na trpljenje in ponižanje izbrisanih in hkrati poklon njihovi trdoživosti, pogumu in neomajni vztrajnosti. "Je zahvala, da so nam razkrili del naše državne zgodovine in naše kolektivne identitete. In zahvala, da so nas vsa dolga leta opozarjali, da je zdrs v krivice možen vsak trenutek, če na človekove pravice in demokracijo ne pazimo z budnim očesom in vsemi pravnimi sredstvi," je zapisala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.

Eno od takih budnih očes predstavlja družbeno angažirana fotografija, ki je velikokrat most, prek katerega zgodbe žrtev kršitev dosežejo širšo javnost. "Ne podajamo pa vam le golih zgodb, temveč tudi njihovo kritično osvetlitev in vas vabimo h kritičnemu razmisleku. Ta dokumentarna razstava je dokument časa, je zazrtje v nas same. Odpira vprašanja o kolektivni in posamični odgovornosti, ki danes niso nič manj relevantna, nič manj pomembna, kot so bila pred 30 leti," je še poudarila Posel.

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa