Prazni zapori

V njih pa kar tretjina tujcev 

Svet Evrope je objavil poročilo s statistiko o stanju v zaporih v državah članicah v letu 2021. Glavna ugotovitev je, da se je število zapornikov v EU zmanjšalo. Tako je tudi v Sloveniji, kjer po dolgih letih ni več težav s prezasedenostjo. Se pa Slovenija uvršča med države z velikim deležem tujih zapornikov, ki jih je po slovenskih zaporih skoraj tretjina, povprečje v državah Sveta Evrope pa je 15,3 odstotka.

Po mnenju Sveta Evrope je bila ključni dejavnik za zmanjšanje števila zapornikov epidemija novega koronavirusa, ki se je odrazila v zmanjšanju števila nekaterih vrst kaznivih dejanj, počasnejšem delovanju pravosodnih sistemov ter v predčasnih izpustih zapornikov zaradi preprečevanja ali zmanjšanja širjenja koronavirusa v zaporih. Če je bilo v Sloveniji leta 2020 v zaporih na 100 zaporniških mest 109 zapornikov, jih je bilo lani le še 86. V enem letu se je število zapornikov zmanjšalo za dobro petino.

Nedavno je bilo torej premalo prostora za vse, ki bi morali sedeti v zaporih, zdaj pa je v enaki zaporski kapaciteti še dovolj prostora – ali to pomeni, da je družba ogrožena, nevarni ljudje pa na prostosti? Ne, nič od naštetega. Da lahko država in družba delujeta enako kot prej, čeprav je zaprtih manj ljudi, prej dokazuje, da je bilo v preteklosti zaprtih več oseb, kot bi bilo nujno potrebno.

»Če ugotavljamo, da je epidemija delovala preprečevalno za določena kazniva dejanja – otežena mobilnost ljudi je ovira tudi za specifična dejanja –, potem je družba v celoti bolj varna. Prometnih kaznivih dejanj je bilo v tem obdobju opazno manj. Če pa je bilo več obsojencev izpuščenih tudi zaradi ’redčenja’ zaporske populacije in s tem manjše nevarnosti širjenja virusa, se pač potrjuje, da mnogi niso nevarni za okolico. Nekatera kazniva dejanja so pač ’enkratne’ narave in se ni bati povratništva. Že dolgo je znano, da bi lahko veliko več obsojenih prestajalo kazen v odprtih oddelkih, hodilo na delo v zunanje ustanove in imelo več stika z zunanjim svetom,« pojasnjuje pravnik in penolog z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Dragan Petrovec.

Glede podatka, da je med zaporniki skoraj tretjina tujcev, pa je Slovenija v vrhu evropskih držav. Izmed članic EU so pred njo le Avstrija, Belgija, Estonija, Ciper, Grčija in Italija, pri čemer sta vsaj slednji v specifičnem položaju zaradi migracij. V Sloveniji je odstotek tujcev v zaporski populaciji nesorazmerno visok glede na odstotek tujcev, ki prebivajo v Sloveniji in večinoma prihajajo iz bivših jugoslovanskih republik. Med prebivalci Slovenije je 8 odstotkov tujcev, v zaporski populaciji pa 31,6 odstotka.

Kje smo to že videli? Recimo v ZDA. Tam je delež temnopoltega prebivalstva v splošni populaciji 12,9-odstoten, v zaporski populaciji pa več kot 40-odstoten.