8 dni/teden

Globoka država

Legenda pravi, da se pod Trgom republike v Ljubljani skrivajo podzemni hodniki, ki povezujejo Cankarjev dom s parlamentom. Po njih naj bi se med vojno za Slovenijo sprehajali najpogumnejši osamosvojitelji, nekoč pa je vanje bojda zatavala celo Svetlana Makarovič. Hodnika, ki bi povezoval Cankarjev dom s parlamentom, v resnici ni, bo pa zato kmalu zgrajen tak, ki bo kulturno ustanovo povezoval z vladno in predsedniško palačo. Gradbena dela so se že začela. Gre za dolgo neuresničene sanje Janeza Janše, ki je imel podobne načrte že v času svoje prve vlade, dokončno realiziral – z nekaj pomoči ljubljanske občine – pa jih bo lahko šele zdaj, ko ga ni več na oblasti. Celoten projekt bo predvidoma stal skoraj dva milijona evrov, kot razlaga vladni sekretariat, pa bo močno prispeval k logističnim povezavam prostorov, v katerih delujejo vladne službe.

Konec nekega prijateljstva

Madžarska hokejska zveza je odstopila od skupne kandidature s Slovenijo za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2023, saj ji v roku ni uspelo zagotoviti podpore madžarske vlade. Prvenstvo, ki bi moralo prihodnje leto praviloma potekati v ruskem Sankt Peterburgu – pa zaradi očitnih razlogov ne bo –, bo zato pripadlo Latviji in Finski. Zakaj točno se je madžarska vlada z Viktorjem Orbánom na čelu odločila, da projekta ne bo podprla, ni jasno, lahko samo ugibamo, da je k temu pripomogla njegova naklonjenost ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. V Sloveniji bodo nekateri to odločitev sicer razlagali kot razočaranje, da slovenske vlade ne vodi več njegov prijatelj Janez Janša.

Inštitut 8. marec »fajta dalje«

Janez Janša se je v predvolilni tekmi na vse pretege trudil, da bi utišal kritične glasove civilne družbe, zato je med drugim obtožil iniciativo Glas ljudstva in Inštitut 8. marec, da s pozivanjem k udeležbi na volitvah kršita zakon o volilni in referendumski kampanji. Njegove očitke je za Mladino takrat demantiralo celo ministrstvo za javno upravo, kljub temu pa je Inštitut 8. marec po naročilu vlade prejel nenavadno pismo inšpektorja za notranje zadeve Marka Kandolfa, ki je eno najbolj dejavnih nevladnih organizacij pri nas med vrsticami obtožil, da vodi nezakonito volilno kampanjo. Zgodba je naposled le dobila epilog, saj je inštitut prejel obvestilo, da s pozivanjem k volilni udeležbi kakopak ni kršil nobenega zakona. »Ugotovil sem, da v navedenih zadevah ni dokumentacije, na podlagi katere bi bili vzpostavljeni pogoji za začetek postopka o prekršku zaradi kršitev določb zakona o volilni in referendumski kampanji, zato sem inšpektor odločil, da Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve proti Zavodu Raziskovalni inštitut 8. marec ne bo uvedel postopka o prekršku,« je zapisano v dokumentu, ki ga je prejel inštitut in pod katerega se je podpisal inšpektor Vojko Kos.

Bolj priljubljen od Pahorja

Po zgodovinski zmagi stranke Roberta Goloba navdušenje nad njim in njegovo stranko očitno ne usiha. Raziskava, ki jo je za POP TV opravila Mediana, namreč kaže, da Gibanje Svoboda še vedno uživa največjo javno podporo – če bi bile volitve danes, bi zanjo glasoval skoraj vsak tretji oziroma 30,6 odstotka vprašanih. Gibanju Svoboda sledi SDS, ki bi jo podprl vsak peti oziroma 19,7 odstotka anketirancev. Golob prednjači tudi na lestvici priljubljenosti politikov, s prestola mu je uspelo spodnesti celo instavplivneža Boruta Pahorja.

Končno!

Nacionalni preiskovalni urad naj bi že pred časom spisal kazensko ovadbo zoper gospodarskega ministra v odhajanju Zdravka Počivalška, po mnenju preiskovalcev je minister marca 2020 namreč zlorabil svoj položaj pri naročanju ventilatorjev za umetno predihavanje pljuč. Predmet kazenske ovadbe sta domnevno tudi njegova sodelavka z ministrstva, Andreja Potočnik, in Marko Bitenc, prvi mož Geneplanet diagnostike. Na novico se je na Twitterju že odzval Počivalšek, ki je zapisal, da dokumenta ne pozna, »je pa sicer vse skupaj za lase privlečeno«. Zaradi ovadbe naj ga ne bi pretirano skrbelo, saj da je to le del politike, je še zapisal in dodal: »Končno! Naj se že preišče, kaj se je dogajalo.«

Posvečeni kraji

V Slovenski Istri te dni vre, pa ne samo zato, ker bi bilo tako vroče. Piranski občinski svetniki so pred kratkim namreč odločali o predlogu Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, da bi preimenovalo kraj Lucija v Sveto Lucijo. Razlog za to naj bi bil, da je bila Sveta Lucija prvič omenjena že v 12. stoletju, nato pa po drugi svetovni vojni preimenovana v Lucijo z dekretom, ne da bi takratna oblast o tem povprašala prebivalce. Nekateri zgodovinarji se s predstavniki manjšine sicer ne strinjajo in vztrajajo, da se je krajevno ime Sveta Lucija sicer res uporabljalo za zaselek pred letom 1954, Lucija pa za mesto, ki je nastalo pozneje. Podobno predlogu niso naklonjeni niti v občinskem svetu, zato bodo o preimenovanju dokončno odločali krajani na referendumu. Če bi bil predlog sprejet, se bo Lucija pridružila več kot štiridesetim naseljem, ki so sodeč po imenu že sveti. Med njimi najdemo recimo Sveto Ano, Sveto Barbaro in Sveto Emo, pa Svetega Andreja in Svetega Jerneja. Verjetno najbolj sveti od vseh pa je Sveti Duh – v Sloveniji namreč najdemo kar štiri naselja, ki se tako imenujejo.