8 dni/teden

Poslovna skrivnost

Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije je za enega od članov nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije (STA) – domnevno gre za pravnika Radovana Cerjaka – ugotovila, da je s krajo in razkritjem pogodbe, sklenjene med STA in časopisom Dnevnik, kršil Kodeks odvetniške poklicne etike in s tem škodoval ugledu odvetništva. Da gre za nedopustno dejanje, ocenjuje tudi tedanji direktor STA Bojan Veselinovič, podobnega mnenja naj bi bil tudi predsednik nadzornega sveta STA Mladen Terčelj. Kot so odgovorili iz vladnega urada za komuniciranje, bi lahko potrditev, da je Cerjak na seji nadzornega sveta STA res odtujil in kasneje razkril dokument, označen s stopnjo zaupnosti »poslovna skrivnost«, pomenila tudi razlog za njegovo predčasno razrešitev.

Čas je za mavrični glas

Prejšnji konec tedna je potekala ljubljanska Parada ponosa, na kateri so se poleg mavričnih zastav po ulicah sprehajali tudi ministri nove vlade – med njimi minister za delo Luka Mesec, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan in ministrica za kulturo Asta Vrečko. Znak podpore skupnosti LGBTIQ+ je s simbolno gesto, z izobesitvijo mavrične zastave, poleg kulturnega izkazalo tudi gospodarsko ministrstvo, na Paradi ponosa pa je spregovoril državni sekretar Simon Maljevac, sicer odkrit gej, ki je dejal: »Dovolj je diskriminacije in dovolj je izključevanja. Dovolj je politike, ki z vodnimi topovi napada kritične glasove. In dovolj je tudi politike, ki omogoča sodobno suženjstvo, kot smo mu bili priča v zadnjih dneh nekaj sto kilometrov stran od Ljubljane. Čas je, da naše lepe besede in obljube o tem, da nihče ne sme biti spregledan, uresničimo.« Če je z novo vlado tudi res prišel čas za mavrični glas, kot se je glasilo geslo letošnje parade, bo verjetno res pokazal šele dejanski – čas.

Kriptokriza

Ko je kriza, je kriza za vse. Tokrat so na račun prišli tudi oboževalci tveganih investicij, kot so kriptovalute. Konec tedna je na kriptotrgu namreč prišlo do novih pretresov, med katerimi je znatne izgube zabeležila tudi verjetno najbolj priljubljena valuta – bitcoin. Ta je padel za več kot 10 odstotkov in je prvič po decembru 2020 vreden manj kot 25 tisoč evrov. Kar je še bolj žalostno za trgovce s kriptovalutami, pa je, da gre pri padcu zgolj za vrh ledene gore padcev cen te kriptovalute, katere vrednost je v zadnjega pol leta padla za več kot 60 odstotkov. V zadnjem tednu je celoten trg kriptovalut sicer izgubil skoraj 400 milijonov evrov.

Malica za rudarje

Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije je začel zbirati podpise za dostojno malico velenjskih rudarjev. »Živimo v 21. stoletju, govorimo o digitalizaciji, a pozabljamo na osnovno prehrano. Človek se mora za varno delo kakovostno prehranjevati. Kakovost malic, ki nam jih dobavlja Gorenje Gostinstvo, je slabša, kot je bila v preteklosti,« je ob tem opozoril predsednik sindikata Asmir Bećarević, ki je ob tem dodal, da imajo rudarji zamrznjene plače že vse od leta 2019 – ob tem pa ne morejo sprejeti stvari, ki se dogajajo z njihovo malico. Rudarji v jami namreč nimajo kuhinje in stolov, zato so prisiljeni hladno malico – topla namreč pripada zgolj zunanjim delavcem – pojesti stoje ali celo na kolenih. Od uprave Premogovnika Velenje zato zahtevajo zvišanje nadomestila za malico z zdajšnjih 6,12 evra na 7,91 evra.

Racionalizacija

Društvo novinarjev Slovenije je v sporočilu za javnost opozorilo na škodljive odločitve generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija Andreja Graha Whatmougha, ki možnosti za racionalizacijo poslovanja in krčenje stroškov vidi v krčenju dopisniške mreže v tujini. Ukinjanje dopisništev v Berlinu, Rimu, Moskvi in na Bližnjem vzhodu ter krčenje števila dopisnikov v Bruslju po njihovem kaže na nerazumevanje pomena radiotelevizije kot javnega medija, ki zagotavlja obveščenost državljanov tudi o dogodkih v tujini. Morebitno ukinjanje dopisništev pa je tudi v nasprotju z zakonom o javni radioteleviziji, so prepričani v društvu. »Če kdaj, se je v zadnjih dveh letih, ko se je svet soočal s pandemijo covida-19 in še bolj zadnje mesece, ko smo priča vojni v Ukrajini, pokazalo, kako lahko dogajanje v tujini vpliva na življenje v Sloveniji. Zato si javnost zasluži biti dobro obveščena o dogajanju v tujini, še več, zasluži si poglobljene informacije iz prve roke, ki ji pomagajo razumeti vzroke in posledice dogajanja,« so zapisali v izjavi.

Odpovedani let

Zgolj redko se zgodi, da bi bil odpovedan let dobra novica. Tokrat se je sreča nasmehnila skupini prosilcev za azil, ki bi morala biti v torek zvečer deportirana iz Velike Britanije v Ruando. Let, ki je bil predviden na podlagi kontroverznega bilateralnega dogovora med ruandsko in britansko vlado, je bil nato zaradi začasnega izrednega ukrepa Evropskega sodišča za človekove pravice odpovedan. Na letalu, ki bi po prvotnih načrtih moralo imeti 130 potnikov, jih je bilo v torek le še sedem. Ko je prišlo do odločitve evropskega sodišča v zvezi z enim od njih, so pritožbo zoper deportacijo sprožili še preostali potniki, zaradi česar letalo nato ni smelo vzleteti. Tako britanske kot ruandske oblasti se kljub temu ne pustijo motiti, kot je zatrdila tudi britanska notranja ministrica Priti Patel: »Ne bomo se pustili odvrniti. Naša pravna ekipa že pregleduje vse odločitve, sprejete pri odpovedanem letu, priprave na naslednji let pa se začenjajo zdaj.«