8 dni/teden

Srečanje z nevladniki

Predsednik vlade Robert Golob je izpolnil predvolilno obljubo in na sestanek povabil petnajst nevladnih organizacij, ki si želijo partnerstva z vlado pri iskanju rešitev in sprejemanju zakonodajnih sprememb. Vendar pa je očitno pozabil na Inštitut 8. marec, ki je odigral ključno vlogo pri redefiniciji kaznivega dejanja posilstva in referendumu za vodo, zdaj pa si prizadeva, da bi v parlamentu obravnavali njihov predlog zakona o odpravi škodljivih ukrepov prejšnje vlade. Golob se je za napako Inštitutu 8. marec opravičil in zagotovil, da bodo povabljeni na naslednje srečanje. Koalicijske stranke so ob tem sporočile, da njihov predlog podpirajo.

Cvetober kandidatov

Se je že začelo. Prejšnji teden je kandidaturo za predsednico države najavila pravnica Nataša Pirc Musar, ki je ob tem dejala, da ji je predsedniška funkcija pisana naravnost na kožo. Ni bilo treba čakati dolgo in že se ji je – zdaj tudi uradno – v tekmi za predsednico pridružila še podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, ki je svojo kandidaturo pospremila z nadvse posrečenim izborom besed: »Prihodnosti bomo skupaj kos.« Da pa ne bi bili predvolilni boji vseeno preveč dolgočasni, je za ščepec soli poskrbela desnica. Tako je svojo kandidaturo že najavila psihoanalitičarka Nina Krajnik. Čeprav ima podporo medijskega konglomerata SDS, pa v stranki v Krajnikovo ne polagajo upov – svojo kandidaturo že napoveduje nekdanji zunanji minister Anže Logar.

Nagci med nami

Redni obiskovalci ljubljanske Drame so verjetno že večkrat naleteli na nekoliko pomanjkljivo oblečenega igralca Marka Mandića, vendar pa so njegove golote očitno nekoliko manj vajeni v Sarajevu. Ker se je Mandić za potrebe performansa v sklopu mednarodnega festivala Zvrk pred tamkajšnjim narodnim gledališčem slekel, se je nekaj šokiranih meščanov odločilo, da pokličejo policijo. Ta je predstavo prekinila, češ da ni bila prijavljena v skladu z zakonom o javnem zbiranju kantona Sarajevo, Mandić pa je dobil kazen zaradi kršenja javnega reda in miru. A preden kdo začne vihati nos nad purizmom Sarajeva, velja spomniti, da ima tudi slovenska policija težave z goloto. Pred enim letom je tako recimo prekinila performans v ljubljanskem Fotopubu, kjer se je mimoidočim v sklopu instalacije Dihaj pod taktirko Olje Grubić v izložbi nastavljalo štirinajst nagcev. Policija naj bi tudi takrat prejela prijavo, umetnike pa je popisala – domnevno na podlagi kršitve zakona o nalezljivih boleznih.

Varstvo demokracije

Evropski parlament je Pravni mreži za varstvo demokracije podaril nagrado državljan Evrope za leto 2022. Gre za mrežo nevladnih organizacij, s katero sodeluje več kot 50 odvetnikov v Sloveniji in je v zadnjem letu postala ena najbolj prepoznavnih organizacij na področju varovanja vladavine prava. Kot so ob tem zapisali v evropskem parlamentu, so nagrado dobili za projekt podpore posameznikom in organizacijam pri uporabi pravnih sredstev za izpodbijanje ukrepov, postopkov in politik, ki so nezakoniti, protiustavni in nedemokratični. »Evropski parlament razume varstvo demokracije in vladavino prava kot temeljni vrednoti EU. Na enakih vrednotah je bila leta 2021 ustanovljena tudi Pravna mreža za varstvo demokracije.«

Želi si oprostilne sodbe

Janez Janša je bil v zadevi Patria leta 2013 obsojen na dve leti zapora, vendar je ustavno sodišče obsodilno sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje na prvo stopnjo. Potem ko je vrhovno sodišče leta 2016 sprejelo odločitev o dokončnem zastaranju zadeve, je šel Janez Janša iskat pravico na ustavno sodišče – prepričan je bil namreč, da bi lahko v ponovnem postopku dosegel oprostilno sodbo. Vendar pa je ustavno sodišče zdaj zavrglo njegovo pritožbo na sklep o zastaranju, češ da nima pravnega interesa. Kot izhaja iz sklepa, se je sodišče namreč odločilo, da ima zastaranje enake pravne učinke kot oprostilna sodba. Janša je ob tem manevru kakopak izkoristil priliko in zapisal: »Po več kot 15 letih sage o Patrii je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti.«

G20 po G7

Ruski predsednik Vladimir Putin se na povabilo indonezijskega kolega Joka Widoda domnevno namerava udeležiti vrha skupine ekonomsko najpomembnejših držav G20 sredi novembra na Baliju. Na prihajajoče zasedanje držav skupine G20 je Widodo povabil tudi Ukrajino, čeprav ta ni članica združenja. Ni še jasno, ali bo Putin tja tudi zares odpotoval, ali pa se srečanja namerava udeležiti virtualno. Zahodne članice G20 naj bi ob tem že zahtevale, da se vabilo Rusiji umakne, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen izjavila, da ne izključuje možnosti, da bi na srečanju sedla za isto mizo s Putinom. Pomembno se ji namreč zdi, »da mu v obraz povemo, kaj si mislimo o njem«. Kako ravnati z Rusijo, je bila ta teden tudi sicer ena glavnih tem zasedanja vrha G7.

Menjave v vodstvu policije

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je v vodstvo policije premestil dosedanjega namestnika generalnega direktorja Stanislava Vrečarja. Istega dne je za vodenje Službe generalnega direktorja na Generalni policijski upravi pooblastil Uroša Lepošo iz vodstva policije, za vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada pa dozdajšnjega vodjo preiskave Boštjana Mlačnika. Igor Lamberger, doslej vodja Službe generalnega direktorja policije, in Petra Grah Lazar, do zdaj direktorica Nacionalnega preiskovalnega urada, sta bila premeščena v vodstvo Generalne policijske uprave na delovni mesti policijskih svetnikov.