8 dni/teden

Povišica

Ko se je Janševa vlada ob začetku epidemije covid-19 odločila, da bo znotraj možnega razpona ministrom in državnim sekretarjem določila najvišji plačni razred, je sledil val ogorčenja. Golobova vlada se je zdaj odločila, da ministri nove vlade ostanejo v istih plačnih razredih, zvišanje plačnega razreda pa je določila tudi državnim sekretarjem. Slednji bodo tako v praksi na mesec prejemali 350 bruto več, se pravi, da se bo njihova plača dvignila s 4283 na 4633 evrov bruto. Odločitev prihaja ob precej podobni, pa čeprav drugačni situaciji –Janševa vlada je dvignila plače vladnim funkcionarjem v kritičnih covidnih razmerah, ko je bil strah pred izgubo zaposlitve in propadom panog res velik, Golobova vlada pa se je za dvig odločila v času inflacije in znatnega dviga cen življenjskih potrebščin in energentov. A ko so prišli z enakim predlogom sindikati, je pogovor o tem zavrnila.

Socialni dialog

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so začeli pogajanja, s katerimi naj bi pristopili k iskanju rešitev glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov in višine proračuna letošnjega regresa. Vendar pa so sindikati s pogajanj prišli razočarani – namesto uskladitve vrednosti plačnih razredov je vlada javnim uslužbencem do 24. plačnega razreda ponudila enkratne draginjske dodatke v obliki dodatnih 325 evrov regresa, usklajevanje plačne lestvice pa je bilo – začasno – umaknjeno s pogajalske mize. Če vlada ne bo pristopila k reševanju obljubljenega, tako sindikati, bi se ji lahko obetalo zaostrovanje sindikalnih aktivnosti.

Konec protiustavnosti

Nedavno sprejeta novela zakona o nalezljivih boleznih, ki jo je pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije, dviguje precej prahu. Ker menijo, da je bila obravnava novele netransparentna, so predstavniki tako imenovane ljudske koalicije v državni zbor že vložili pobudo za razpis referenduma. Vendar pa se ob tem, opozarja Katarina Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije, pojavljajo pomisleki, ali bi bil referendum sploh mogoč – po ustavi namreč predmet referenduma ne more biti zakon, ki odpravlja protiustavnost. Ob tem hkrati odmeva odločitev okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je ustavilo več postopkov o prekršku, s katerimi je zdravstveni inšpektorat udeležence dobrodelne prireditve Olimpijskega komiteja Slovenije, na kateri je bila tudi nekdanja ministrica Simona Kustec, oglobil z več sto evri kazni, ker niso nosili mask. Po mnenju sodišča v zakonu o nalezljivih boleznih takrat namreč ni bilo zakonske podlage za sprejem odloka, ki je zapovedoval nošenje mask.

Jurij Grozni

Pravosodno ministrstvo je predlagalo, naj nov mandat na čelu državnega odvetništva ponovno dobi generalni državni odvetnik Jurij Groznik, čemur je nasprotovalo več članov vlade. Gre za pričakovan odziv: Groznik je bil pod prejšnjo vlado deležen številnih kritik, ko je v imenu države vlagal visoke odškodninske tožbe proti vidnemu petkovemu protestniku Jaši Jenullu. Podobno je državno odvetništvo pod vodstvom Groznika po nareku tedanjega kohezijskega ministra Zvonka Černača recimo vložilo tožbo proti zagovorniku načela enakosti. V njej je izpodbijalo odločbo zagovornika, ki je ugotavljala, da je bila predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije Jasminka Dedić, sicer zaposlena v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, žrtev viktimizacije in diskriminacije v obliki povračilnih ukrepov, potem ko je za sarajevski Stav spregovorila o aferi »non-paper« in odnosu slovenske družbe do Bošnjakov. Tožba je bila nato umaknjena. Najmanj, kar Dedićeva zahteva od Groznika, je javno opravičilo vsem prizadetim, »katerih človekove pravice so bile v preteklih dveh letih brutalno kršene« in »za sramotno vlogo, ki jo je državno odvetništvo pri tem odigralo«, obrnila pa se je tudi na pravosodno ministrico in jo pozvala k ponovnemu premisleku. Odločanje o Groznikovem imenovanju je bilo sicer prestavljeno na eno izmed prihodnjih sej. Če ga ne bodo imenovali, lahko ministrica še vedno vladi predlaga koga drugega izmed prijavljenih kandidatov – na razpis so se prijavili še Igor Kavčič, Simon Umek in Robert Marolt – ali pa razpis ponovi.

1. september

V SDS so v parlamentarni postopek vložili podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi. Vodstvo državnega zbora je za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma določilo 1. september, 35-dnevni rok, v katerem bodo v SDS morali zbrati najmanj 40 tisoč podpisov, se bo tako iztekel 5. oktobra.

Finančna pomoč verskim uslužbencem

Iz odgovora vlade na poizvedbe zagovornika načela enakosti glede zaznane neenake obravnave pripadnikov cerkva in drugih verskih skupnosti od 1. januarja 2018 do vključno 30. aprila letos, ki ga je pripravilo kulturno ministrstvo, gre razbrati, da so verski uslužbenci Katoliške cerkve in Srbske pravoslavne cerkve Metropolija zagrebško-ljubljanska v letu 2020 prejeli skupno dobrih 1,2 milijona evrov izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, v letu 2021 pa skupaj dobrih 4,1 milijona evrov. Katoliška cerkev je tudi med najvišjimi prejemniki finančne pomoči države za plačilo prispevkov za socialno varnost uslužbencev cerkva ali drugih verskih skupnosti. Od leta 2018 do konca aprila letos je v ta namen prejela dobrih 8,4 milijona evrov. Samo v letu 2021 je tako dobila dobrih 2,9 milijona evrov. Med prejemniki sledita Islamska skupnost v Sloveniji, ki je za plačilo prispevkov za socialno varnost v omenjenem obdobju prejela 136.578,75 evra finančne pomoči države, in Srbska pravoslavna cerkev Metropolija zagrebško-ljubljanska, ki je dobila 128.864,68 evra.