8 dni/teden

Referendumski trojček

V državnem zboru so, poskusu kalkuliranja SDS navkljub, odločili, da bodo volivci o spremembah zakonov o vladi in o dolgotrajni oskrbi ter noveli zakona o RTV Slovenija odločali na poseben dan – referendumski trojček se ima zgoditi 27. novembra. Odločanje skupaj z drugim krogom predsedniških volitev namreč ni mogoče, saj so v SDS podpise za razpis zakonodajnih referendumov – seveda namenoma – oddali prepozno; da bi referendume združili z drugim krogom lokalnih volitev, kot so si to želeli v SDS, pa po mnenju poslancev ni mogoče, saj bi to pomenilo prevelik organizacijski zalogaj. Občinske volilne komisije, ki izvajajo lokalne volitve, pač niso enake okrajnim volilnim komisijam, ki izvajajo referendume, zato bi morali imeti ponekod na volišču dve volilni komisiji, prav tako volišča niso povsod na istih lokacijah.

Ptički brez gnezda

Stanovanjska platforma Kje bomo pa jutri spali? v pismu vladi in predsedniku vlade sporoča, da z zaskrbljenostjo spremlja odločitev vlade, da bo nepremičnine v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank, znane tudi kot »slaba banka«, prenesla na Slovenski državni holding (SDH) in ne na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, kot so se zavezali v koalicijski pogodbi, podobno kot so se zavezali, da bodo do leta 2030 zagotovili skupno 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Z ministrstva za finance sicer sporočajo, da se koalicijski dogovor ne krši in da se koalicijska zaveza o zagotavljanju neprofitnih stanovanj že »pospešeno uresničuje«. Prenos na SDH gre tako bojda razumeti zgolj kot formalnost. Predstavniki civilne družbe bodo vlado držali za besedo, navsezadnje so bile njene obljube, da bo rešila stanovanjsko vprašanje, tudi eden od razlogov, zakaj so dobili mandat, opozarjajo.

V drugo gre rado

Po hecnem spodrsljaju, ki se je pripetil državnemu svetu, je državni zbor čez teden (spet) potrdil spremembe, ki v slovenski pravni red vnašajo enake pravice istospolnim parom, kot jih imajo raznospolni. Državni svet je namreč prejšnji teden na spremembe zakonodaje, ki zgolj odpravljajo neustavnost družinskega zakonika, izglasoval veto. Ob tem se je skliceval na, kot je v Delu opozoril sociolog dr. Roman Kuhar, »ene in iste laži, zavajanja in teorije zarote, kot že nekaj zadnjih let«, posebej zanimiv pa je bil prispevek dr. Matjaža Gamsa, ki v državnem svetu predstavlja raziskovalno dejavnost.

Slednji je namreč podlegel pastem svetovnega spleta in argument proti »zatonu civilizacij« zgradil na podlagi šale, ki je med Ukrajinci krožila ob Putinovih grožnjah z jedrskim orožjem. »Petnajst tisoč Ukrajincev se je javno proglasilo, da bodo naredili seksualno orgijo na enem hribu. In tisti, ki bodo imeli dve črtici, so za normalni seks, tisti, ki pa tri, so za analni seks. Tako piše splet in izgleda, da je to verodostojno,« je dejal v državnem svetu. A nič zato, pravice do sklenitve zakonske zveze in pristopa v postopek posvojitve otrok istospolnim parom ni uspelo odvzeti državnosvetniškim homofobom, kot je tudi ne bo zavetniku »pravih« družin Alešu Primcu, pa naj še tako jezno sopiha in maha naokoli z zbranimi podpisi za razpis zakonodajnega referenduma – referendum o zakonu, ki zgolj odpravlja neustavnost, po ustavi namreč ni mogoč.

Revščina v Sloveniji

Humanitarne organizacije ob mednarodnem dnevu boja proti revščini – tega vsako leto obeležujemo 17. oktobra – opozarjajo, da med temeljne človekove pravice spada tudi dostojanstvo. Kot so poročali na RTV Slovenija, je revščina v Sloveniji danes vse bolj razširjena med delovno aktivnim prebivalstvom, kar potrjujejo tudi pri Zvezi prijateljev mladine, na katero se obrača vedno več revnih zaposlenih, ki z minimalno plačo ne zmorejo več pokrivati vseh življenjskih stroškov in so prisiljeni v odločitev, ali naj plačajo položnice ali kupijo hrano. Največ prošenj dobijo od enostarševskih družin in družin z bolnimi otroki. Pri programu Botrstvo na primer ugotavljajo, da se vedno več staršev odloča otroke izpisovati iz obšolskih dejavnosti, saj si jih ne morejo več privoščiti. Po lanskih podatkih v Sloveniji kar 40 tisoč otrok živi pod pragom revščine, največ revnih pa je še vedno med starostniki, med katerimi so še posebej ogrožene starejše ženske.

Lakota v Somaliji

V Unicefu opozarjajo, da je v Somaliji vsak dan vsako minuto zaradi hude podhranjenosti v zdravstveno ustanovo sprejet en otrok. Zadnji podatki o sprejemih v avgustu tako kažejo, da je tisti mesec kar 44 tisoč otrok potrebovalo zdravstveno pomoč zaradi podhranjenosti. Med njimi so pogosto tudi otroci, katerih matere potrebujejo več dni hoda, da sploh pridejo do pomoči – v Unicefu pa opozarjajo, da dostop do najranljivejših v državi, ki jo pestijo terorizem in različne grožnje humanitarnim delavcem, pogosto sploh ni mogoč. Razmere v Somaliji dandanes so primerljive s tistimi leta 2011, ko je zaradi lakote v tej državi umrlo 260 tisoč ljudi. A delavci na terenu opozarjajo, da so razmere zdaj še slabše, k čemur pa ne pripomorejo podnebne spremembe in dolgotrajne suše. »Brez pomembnejših ukrepov in večjih naložb državi grozi smrt otrok v obsegu, kakršnega nismo videli že pol stoletja,« opozarjajo v Unicefu.

Dobra ideja

Hrvaška vlada in mesto Zagreb razmišljata o uvedbi hitrega vlaka od mednarodnega letališča v Veliki Gorici do prestolnice. Dokumentacijo zanj naj bi pripravili v prihodnjih letih. Gre kakopak za smotrno idejo – hitre vlake od letališča do središča mesta imajo namreč tudi številna druga velika evropska mesta. Mednje seveda ne moremo šteti Ljubljane, seveda. Ta nima niti spodobnega hitrega avtobusa.