8 dni/teden

Nekaj velikega

Kot je nesojeni predsedniški kandidat – pa tudi županski, če smo natančni – Anže Logar (SDS) napovedal, res je prišlo »nekaj velikega«. Stranka SDS se je na lokalnih volitvah v Ljubljani slabo izkazala – v primerjavi z volitvami pred štirimi leti je izgubila štiri sedeže v mestnem svetu, njen županski kandidat Igor Horvat pa je pristal na četrtem mestu. Logar je zato hitro prevzel odgovornost, namesto da bi gradil lokalno mrežo, se je očitno preveč posvetil predsedniški kandidaturi, in odstopil z mesta predsednika ljubljanskega odbora SDS.

Nogometna mrzlica

Že ko je bila leta 2010 sprejeta odločitev, da bo letošnje svetovno prvenstvo v nogometu potekalo v Katarju, se je dvignila marsikatera obrv. Nato se je dvignila še druga, ko so nogometni navijači izvedeli, da bo prvenstvo potekalo pozimi in ne poleti, kot je to v navadi, saj poletne temperature v Katarju redno presegajo 37 stopinj Celzija. Kar je še huje: ob tem se navijači ne bi smeli niti hladiti s pivom, saj organizatorji dogodka ne dovolijo strežbe alkohola pred stadioni. A to zadnje je zgolj kaprica v primerjavi z dogajanjem okoli prvenstva. Začelo se je že na samem začetku. Katar je majhna država, manjša je od Slovenije, predvsem pa je imela leta 2010, ko je bila izbrana za gostiteljico, pomanjkljivo infrastrukturo, da bi lahko gostila prvenstvo. Zato se je obrnila na svoje številne delavce migrante in začela graditi – ob čemer naj bi zaradi nesreč pri delu in izčrpanosti po nekaterih podatkih na gradbiščih umrlo več tisoč delavcev. Pomisleki pa so se pojavili tudi glede drugih kršitev človekovih pravic. V Katarju je homoseksualnost namreč kazniva, seks med moškimi se lahko kaznuje z do sedmimi leti zapora, Fifa pa se je grešnim mislim nogometnih reprezentanc in navdušencev nasproti postavila celo s prepovedjo mavričnega simbola.

Mojstri v dvigovanju pošte

Vodja parlamentarne preiskovalne komisije o domnevno nezakonitem financiranju političnih strank Mojca Šetinc Pašek (Gibanje Svoboda) je v okviru postopkovnega predloga med sejo državnega zbora poslancu SDS Janezu Magyarju vročila vabilo na sejo komisije. Poslanca so namreč na zaslišanje vabili že prejšnji teden, vendar slednjemu – podobno, kot se to rado pripeti predsedniku njegove stranke – ni uspelo dvigniti pošte.

Domnevno, vsaj tako je zatrjeval, je pošto sicer dvignil še tisto jutro, Šetinc Paškova pa si je prislužila manjšo zaušnico s strani predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, saj da je zlorabila postopkovni predlog. In obenem seveda okarala tudi Magyarja, da se ne dvigovati pošte preprosto res ne spodobi.

Spet smo na repu

Poročilo o stanju zaupanja v cepljenje v EU za leto 2022 razkriva, da je v primerjavi z letom 2020 Slovenija nazadovala za tri mesta. Po zaupanju splošne javnosti v cepljenje (37,2 odstotka) se je tako letos uvrstila pred Hrvaško ter za Bolgarijo. Da so cepiva v splošnem varna, v Sloveniji meni 67,4 odstotka vprašanih, 72 odstotkov pa jih ima za učinkovita. V obeh primerih je Slovenija pod povprečjem EU  in spada med tiste članice, kjer je bil padec zaupanja največji. Najnižje vrednosti zaupanja pa so v Sloveniji zabeležili prav pri cepivih proti covid-19. Le 52,3 odstotka vprašanih meni, da so ta varna, 51,7 odstotka, da so učinkovita proti okužbi z novim koronavirusom, 62,3 odstotka, da so učinkovita v boju proti bolezni covid-19, in le 47,9 odstotka, da so učinkovita pri zaviranju prenašanja virusa. Obenem 62,1 odstotka vprašanih meni, da so cepiva proti covid-19 združljiva z njihovimi prepričanji.

Proti nacizmu

Pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB so kritični do glasovanja Slovenije proti osnutku resolucije o nacizmu in neonacizmu na odboru generalne skupščine Združenih narodov. Tega je odboru sicer posredovala Rusija, ta pa ga je na začetku meseca tudi sprejel, vendar z amandmajem, ki izraža zaskrbljenost, da Rusija z osnutkom poskuša predvsem opravičiti svojo agresijo proti Ukrajini. Kot so zapisali pri zvezi, so bili nad odločitvijo negativno presenečeni, saj menijo, »da je zavračanje take resolucije v nasprotju s pomembnim zgodovinskim delom temeljev naše države in pomeni zanikanje antifašističnih in antinacističnih vrednot, nepogrešljivih in neizbrisnih delov teh temeljev«. Ob tem so še opozorili, da osnutka ne gre zavrniti le zato, ker ga je predlagala Rusija, čeprav je ruska agresija proti Ukrajini, kot so zapisali, vsega obsojanja vredna.

Nagy-Magyarország

Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán se je v nedeljo udeležil prijateljske nogometne tekme med Madžarsko in Grčijo, ob tem pa številne razburil zaradi svojega navijaškega šala. Tega je namreč krasil zemljevid »velike Madžarske«, torej ozemlja nekdanje Kraljevine Madžarske, ki je obsegala tudi območja današnje Avstrije, Slovaške, Romunije, Hrvaške, Srbije, Ukrajine in pa tudi Slovenije. Ob tem je večina omenjenih držav hitela protestirati, predvsem so bili nad gesto zgroženi v Kijevu, medtem ko jih je Orbán miril, naj ne delajo iz muhe slona. »Nogomet ni politika,« je dejal. Pa vendar je povsem očitno, da je šlo pri izbiri modnega dodatka, ki si ga je nadel Orbán, kakopak za provokacijo. Ne pozabimo, da je madžarski predsednik vlade v preteklosti že večkrat poziral pred zemljevidom velike Madžarske, posebej skrb zbujajoče pa je, da Orbán in njegovi somišljeniki zanikajo tudi razvpito trianonsko mirovno pogodbo, s katero je Madžarska po prvi svetovni vojni izgubila velik del svojih ozemelj – tudi Prekmurje, ki je tedaj dokončno pripadlo Sloveniji.