Knjiga / Damir Barbarić: Filozofske disputacije

+ + + + +

Šest disputacij zagrebškega filozofa, med njimi posebej izstopajoča O izvoru demokracije.

Najbolj zlorabljen pojem sodobnosti je demokracija, ki je postala prazna lupina, brez smisla, pravzaprav krinka, pod katero prek množičnih medijev vladajo globalni in lokalni plutokrati ter oligarhi. A Barbarić je radoveden, in da bi razumel sedanjost, stopi na začetek, v antično mestno državico. Atene niso bile država, temveč polis, katerega značilnost je bila, da so v politiki sodelovali vsi, ki so imeli status državljanov. In ti so bili med seboj enakopravni. Strogo dobesedno – vsak je lahko postal svetnik, a samo za eno leto, skupaj največ dvakrat v življenju. S tem so eliminirali razred poklicnih politikov. Sploh, ker so namesto volitev opravili žreb in tako onemogočili lobiranje za kandidate ter delovanje neformalnih centrov moči. So potem meščani usodo na slepo prepustili odločitvam svetnikov? Nikakor, deloval je princip prisotne demokracije. Zbirali so se v agori, na javnih zborovanjih pod milim nebom, kjer so razpravljali, presojali, svetovali in se prepričevali. Katerokoli dejanje je mestna oblast podvzela, so ga najprej meščani družno premišljevali, si vzeli čas za disput, četudi se je polisu bližala sovražna vojska. Razložiti in obraniti misli v javnosti je bil način politike, ki je Atene postavil za središče demokracije. Svobodni ljudje niso preložili odločitev na izžrebane svetnike in se medtem posvečali svojim opravilom. Nasprotno, v neposredni demokraciji so ob vseh pomembnih odločitvah pustili posle in prišli v agoro, saj so bili prepričani, da šele kosanje v razpravi privede do dobrih odločitev. Prva vrednota polisa je bila tako sodelovati s someščani v kolektivnem razmišljanju, in to pri vseh zadevah.

Barbarićeva slutnja je bila, žal, pravilna – današnje vladavine niso demokracije v prvotnem pomenu besede.