Zakaj vztrajamo pri zastarelem merjenju napredka?

IZJAVA DNEVA

"Kljub kolektivni pameti vztrajamo pri merjenju napredka, ki odraža desetletja stare teorije. Naslanjamo se skoraj izključno na bruto domači proizvod kot mero gospodarske razvitosti držav. Opredeljen kot vrednost 'vsega proizvedenega blaga in storitev, zmanjšana za vrednosti blaga ali storitev, ki se uporabljajo pri njihovem ustvarjanju', je BDP sicer uporaben, a omejen kazalnik. Če znamo finančno ovrednotiti prispevek čebel, zakaj tega ne storimo tudi za družbeno solidarnost in kohezijo, za neplačano skrbstveno in reproduktivno delo (žensk) – vsaj enako pomembnih za vzdržnost javne blagajne."

"Podcenjujemo ljudi, ki jim v isti sapi zaupamo vzdrževanje, reševanje, nego, oskrbo lastnih otrok in staršev. Do točke, da so nujno potrebni, smo (tudi zaradi pandemije) končno pridrsali. A jih puščamo životariti, ker da "ne ustvarjajo dodane vrednosti". Populistična retorika te vrste je dokaz elementarnega nerazumevanja vloge družbene reprodukcije, ne nazadnje pri vzdrževanju slovenskih podjetij – novi delavci in delavke ne padejo kar z neba. Naj še tako pridigajo o avtomatizaciji in robotizaciji reproduktivno-skrbstvenega dela, algoritma za menjavo plenic živahnim sedemmesečnicam, 27-letnikom z motnjami v razvoju ali dementnim 75-letnikom na invalidskih vozičkih še ni. Tam, kjer pa bi tehnološke rešitve lahko podpirale (težaško) človeško delo, jih ni; kot produkt znanja so namreč drage in odločitev zanje podrejena dostopnosti poceni delovne sile. Za podaljševanje delovne aktivnosti so sicer postavljeni normativni pogoji, ustrezni zdravstveni in delovni pogoji za njihovo realizacijo pa še ne."

(Sociologinja in kolumnistka Jana Javornik v Večerovi kolumni o tem, da se naslanjamo skoraj izključno na bruto domači proizvod kot mero gospodarske razvitosti držav)