8 dni/teden

Padec priljubljenosti

Prva letošnja raziskava javnega mnenja Vox populi, ki jo za Dnevnik izvaja agencija Ninamedia, je razkrila, da je zaupanje v delo vlade prvič padlo pod polovico, prvič je tudi več tistih, ki so z njenim delom nezadovoljni. Le slaba petina sodelujočih je odgovorila, da je sedanja vlada v minulih sedmih mesecih izpolnila njihova pričakovanja, da so razočarani, je odgovorilo dobrih 45 odstotkov vprašanih, tretjina pa jih meni, da je vlada le delno izpolnila njihova pričakovanja. Gibanje Svoboda med političnimi strankami kljub temu ohranja vodstvo. Če bi bile volitve danes, bi jo volilo 27,8 odstotka vprašanih, sledi ji SDS, ki med volivci uživa dobrih pet odstotnih točk slabšo podporo. Zanimivi so tudi izsledki prvih letošnjih meritev priljubljenosti politikov. Lestvico je moral kot zdaj že bivši predsednik republike in politik zapustiti Borut Pahor, ki je na lestvici dolgo zasedal prvo mesto. Nasledil ga je Anže Logar, ki mu na drugem mestu sledi Nataša Pirc Musar, na tretjem mestu se je znašla Ljudmila Novak. Robertu Golobu, ki zaseda četrto mesto, je podpora nekoliko padla, prav tako zdravstvenemu ministru Danijelu Bešiču Loredanu, ki je na petem mestu.

Ogoljufani kmetje

Javna agencija za varstvo konkurence v poročilu ugotavlja, da so se največji kupci slovenske pšenice, družbe Žito, Panvita, Mlinotest, Mlinopek in Mlin Korošec, leta 2020 neformalno dogovorili o odkupni ceni pšenice, s tem pa grdo ogoljufali kmete. Odločba, ki ugotavlja kršitev, še ni pravnomočna, najvišja kazen, ki bi jim jo agencija lahko odredila, pa znaša deset odstotkov njihovega skupnega letnega prometa. V najslabšem primeru bi bile omenjene družbe tako prisiljene plačati okoli dvajset, zagotovo pa več milijonov evrov.

20.000 evrov odškodnine

Maročan Abdeldžalil Daraibou je leta 2015 po poskusu prečkanja meje končal v priporu v hrvaškem Bajakovu, kjer je njega, skupino migrantov in policiste, prebudil požar, v katerem so življenje nato izgubili trije migranti. Daraibou je utrpel hude opekline, poškodovanih je bilo tudi osem policistov. Razmere, v katerih je prišlo do požara, niso bile nikoli zares pojasnjene, zaradi neuspele preiskave vzroka požara pa Daraibou od Hrvaške ni imel možnosti zahtevati odškodnine. Zato se je obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zdaj ugotovilo, da je hrvaška država ogrožala njegovo življenje. Hrvaški očitajo tudi, da ni storila ničesar, da bi podobne tragedije preprečila v prihodnje. Po razsodbi sodišča mora migrantu zato zdaj plačati skupno 20 tisoč evrov odškodnine in sodnih stroškov.

Študentski futer

Ministrstvo za delo se je razmeroma hitro odzvalo na znaten dvig maksimalne cene obroka – in posledično tudi povišanja doplačila – pri študentski prehrani. Študentski organizaciji Slovenije se je z ministrom Luko Mescem uspelo dogovoriti, da se bo subvencija za študentske bone dvignila, in sicer na 4,5 evra. Pred koncem leta naj bi bila postavljena tudi nova merila za ponudnike subvencionirane študentske prehrane. Skupaj s študentsko organizacijo so se na ministrstvu zavezali k doslednejšemu nadzoru nad ponudniki prehrane in samo kakovostjo hrane. Kot je dejal Mesec, kos pice, jabolko in sladica pač niso polnovreden obrok. V sredo so različne študentske liste na Filozofski fakulteti v Ljubljani sicer organizirale prvo tako imenovano samoorganizirano menzo, na kateri je bilo študentom ponujenih sto brezplačnih obrokov. Organizatorji dogodka so namreč prepričani, da so na področju študentske prehrane potrebne večje sistemske spremembe, recimo ustanovitev študentskih menz, kot jih poznamo tudi v tujini.

Pravice priborjene – ne še izgubljene

Regionalna vlada španske avtonomne skupnosti Kastilja in Leon, v kateri je s konservativno Ljudsko stranko na oblasti tudi skrajno desni Vox, si je naložila, da postavi dodatne ovire za ženske, ki bi se odločile za umetno prekinitev nosečnosti. Pri tem se je zgledovala po Madžarski, ženske bi morale biti po njihovem pred prekinitvijo nosečnosti namreč med drugim prisiljene poslušati srčni utrip ploda. Ukrep naj bi začel veljati že čez teden, a je nacionalna vlada socialista Pedra Sáncheza ostro nastopila proti predlogom. V vladi so namreč prepričani, da pri vprašanju (reproduktivnih) pravic žensk, ki so bile izborjene skozi leta, ne bi smeli popuščati.

Klicali so ga Gaszi

V 75. letu starosti je umrl madžarski filozof Gáspár Miklós Tamás, za prijatelje Gaszi. Velik kritik bivšega komunističnega sistema, disident in domoljub se je zatem, ko je videl, kakšne posledice je za seboj prinesla tranzicija, prelevil v marksista in kritika kapitalistične restavracije. Eden največjih nasprotnikov predsednika madžarske vlade Viktorja Orbána svojega angažmaja ni omejil zgolj na Madžarsko, pač pa je pred poskusi orbanizacije in populizmom svaril tudi na protestih proti koaliciji sovraštva leta 2018 v Ljubljani, preden je prisegla zadnja Janševa vlada. Po duši je bil sicer pesimist, a mu je uspelo sredi še tako temačnih časov vedno najti svetlobo. Kot je dejal leta 2017 v intervjuju za Mladino, sta ravno v 17. stoletju, v stoletju tiranij, državljanskih vojn, vladavine predsodkov in teoloških norosti, živela in ustvarjala Descartes in Spinoza. V še tako norem svetu, je bil prepričan, »lahko poskusimo delati vsaj tisto, česar druga živa bitja ne morejo, to pa je, da uporabljamo svojo racionalnost, da poskušamo razumeti svet in izboljšati stanje. Kaj drugega nam ne preostane.«