Film / Prvič po vsem

proti

Abeceda toksičnosti.

Filmi so vedno glorificirali ženske, obenem pa so jih brezsramno objektivirali, poniževali in klofutali – v filmih je bilo pretepanje žensk nekaj povsem »normalnega«. Protislovje? Vsekakor. In film Prvič po vsem ga poosebi: Hardin (Hero Fiennes Tiffin), protagonist te franšize (Prvič …), pisatelj, avtor avtofikcije, ki je postala bestseller, je v ustvarjalni krizi – naslednjega romana ne more in ne more napisati. Blokiran je. Pije. Rešila bi ga lahko le njegova nekdanja muza – Tessa (Josephine Langford), ki pa ga je pustila, jasno, zaradi toksičnosti, sebičnosti, arogance, narcizma. Ker ji je zagrenil in uničil življenje, ga noče več. Hardinu tako ne preostane drugega, kot da se odpravi v Lizbono, kjer živi Nathalie (Mimi Keene), njegova prejšnja muza – tudi njej je s svojo toksičnostjo zagrenil in uničil življenje. Ergo: v ženski vidi muzo in objekt.

Film, ki vztraja, da je ženska »dobra« le v flešbeku, njegovo toksičnost estetizira – in sentimentalizira. Na utrudljiv način. (kino)