Je energetika zaradi želje po omejevanju vpliva na okolje pred precejšnjimi spremembami?

Razprave o energetiki so postale del našega vsakdanjika in zdi se, da ima vsak svoje mnenje, kako rešiti težave

V članku z naslovom Slovenska energetska dilema, ki ga najdete v posebni številki Mladine VRELI PLANET, dr. Marko Kovač z Instituta Jožef Stefan  piše o tem, da so zadnjih nekaj let razprave o energetiki postale del našega vsakdanjika in zdi se, da ima vsak svoje mnenje, kako rešiti težave. "Količina konferenc, posvetovanj in omemb energetike na družbenih omrežjih je tolikšna, da če bi od vsake od njih dobili kako mega- ali morda kilovatno uro, potrebe po novih elektrarnah niti ne bi bilo."

"Na našo srečo so električna omrežja – in Slovenija pri tem ni nobena izjema – postala izredno zanesljiva. Uporabniki elektriko, najudobnejšo obliko energije, pogosto opazimo le, ko pritisnemo na stikalo."

Dr. Marko Kovač,
Institut Jožef Stefan

"Toda okoljska kriza v obliki antropogenih (torej takih, ki so posledica človeških dejavnosti) podnebnih sprememb je želji po zanesljivi in poceni oskrbi dodala še okoljsko komponento. Tudi zato se zdi razprava o energetiki kot napol poln oziroma napol prazen kozarec ali še bolje – napol polna oziroma napol prazna baterija. Pomen energije in z njo energetske gospodarske panoge je močno povezan z industrijskimi revolucijami – številni zgodovinarji povezujejo znanstveni razvoj prav z obiljem energije, najprej v obliki premoga, kasneje nafte in danes tudi elektrike. A zaradi želje po omejevanju vpliva na okolje se zdi, da je energetika pred precejšnjimi in tudi razmeroma hitrimi spremembami," še piše Kovač.

Posebna izdaja Mladine VRELI PLANET je prva publicistična revija na takšnem nivoju v Sloveniji in je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini >>