8 dni / teden

Košarica za Janšo

Sodišče je v Celju maja predlani prvaku SDS Janezu Janši zaradi žaljivega zapisa iz leta 2016, uperjenega zoper novinarki RTV Slovenija Eugenijo Carl in Mojco Šetinc Pašek (ta je danes poslanka), v katerem ju je označil za »odsluženi prostitutki«, dosodilo tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta, ta pa se je na sodbo pritožil. A je višje sodišče njegovo pritožbo zavrnilo, obsodba pa je tako postala pravnomočna. Nato je Janšev advokat Franci Matoz na vrhovno sodišče vložil še zahtevo za varstvo zakonitosti. To pa je zdaj Janši dalo spet košarico, saj je njegovo zahtevo zavrnilo.

Novoletno pokanje

Evropske prestolnice, kot so Rim, Helsinki in Praga, so se v preteklosti že odpovedale silvestrskim ognjemetom, podobno so letos storili v Zagrebu, Sarajevu in Podgorici. Pokanje ne samo da straši živali, pač pa ognjemeti tudi močno poslabšajo kakovost zraka, škodijo torej okolju in tudi našemu zdravju. Večina mestnih občin se je zato že pred leti odločila, da ognjemeta ne bo priredila, najvztrajnejši so samo še na ljubljanski in murskosoboški občini, kjer so ga kljub vsemu tudi letos priredili. Obenem nepravilna raba pirotehnike, še prej pa petard, ki so praviloma prepovedane (izjema velja le decembra, in sicer za uporabo zgolj šibkih petard, kot so pasje bombice), lahko ob nepravilni rabi povzroči hujše poškodbe. Na ljubljanski urgenci so v najdaljši noči v letu obravnavali 65 bolnikov, nobeden od njih na srečo ni potreboval pomoči zaradi poškodb zaradi pirotehničnih sredstev, drugače pa je bilo na mariborski urgenci. Tam so žal ob začetku leta obravnavali tudi eno hujšo poškodbo.

Happy end

»Sodniki nismo javni uslužbenci, smo nosilci veje oblasti, predstavniki oblasti. In kako naj torej oblast stavka?« je absurdno situacijo decembra v oddaji 24ur Zvečer opisala predsednica sodniškega društva Vesna Rakočevič Bergant. Za kaj gre? Ustavno sodišče je junija presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na položaj sodnikov, neustavnih, plače sodnikov (na katere so neposredno vezane tudi tožilske plače) pa da so nesorazmerne v primerjavi s plačami funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti. Zakonodajalcu je zato naložilo, naj to neustavnost odpravi v šestih mesecih – do 3. januarja letos. Vladi je resda v tem času uspelo pripraviti več različnih predlogov rešitev, a nobena ni obrodila sadov. Sprva zaradi poplav, te so zamaknile vsa pogajanja za višanje plač v javnem sektorju, nato, ko je bila sprejemljiva rešitev le na mizi, pa domnevno zato, ker vlada ni hotela reševati problema plač sodnikov zunaj pogajanj s preostalimi sindikati javnega sektorja. Zato so napovedali stavko, po napovedih na začetku tedna naj bi za največ eno uro prekinili obravnave, tako sodniki kot tožilci pa razmišljajo tudi o tožbah, s katerimi bi od države lahko iztožili razliko v plačah za nazaj.

Zgodovina se ponavlja 

Vrhovno sodišče v Koloradu je na začetku decembra ugotovilo, da bivši ameriški predsednik Donald Trump (in vnovič republikanski predsedniški kandidat na novembrskih volitvah) ne sme sodelovati na volitvah, saj da je s pozivi na napad na Kapitol 6. januarja 2021 kršil ustavo. Sodniki naj bi bili od tedaj deležni groženj, zato je morala policija okrepiti njihovo varovanje. Podobno pa je pred koncem leta odločila tudi državna sekretarka Shenne Bellows v zvezni državi Maine. Gre za precedens, v Koloradu in tudi v Mainu se namreč sklicujejo na 14. določilo ameriške ustave, ki onemogoča politično udejstvovanje vsakomur, ki je sodeloval v prevratniški dejavnosti zoper vlado. Ali bo Trump naposled vseeno lahko kandidiral, bo dokončno moralo odločiti vrhovno sodišče Združenih držav Amerike. Če bo lahko kandidiral, se Trumpu, vsaj glede na trenutne meritve javnega mnenja – Trump uživa najvišjo podporo med republikanskimi kandidati, sedanjega predsednika pa naj bi v državi podpiralo približno 33 do 45 odstotkov Američanov – morebiti obeta celo ponovna zmaga.

Bogati še bogatijo

Po Forbesovi lestvici najbogatejših Zemljanov je srečna deseterica na vrhu seznama v novo leto zakorakala s skupaj 1,47 bilijona dolarjev. Med njimi je kar sedem takšnih, ki so še bogatejši kot mesec dni prej, njihovo premoženje se je od začetka decembra namreč povečalo za 30 milijard dolarjev. Na vrh lestvice se je (spet) zavihtel Elon Musk z 251,3 milijarde dolarjev, sledi mu Bernard Arnault, lastnik luksuznega imperija LVMH, z 200,7 milijarde dolarjev, ki mu je čez leto uspelo na neki točki celo prehiteti Muska, na tretjem mestu pa je Jeff Bezos s 168,4 milijarde dolarjev. Na seznam so se uvrstili še Larry Ellison, Mark Zuckerberg, Bill Gates, Warren Buffet, Larry Page, Sergey Brin in Steve Ballmer.

Prijatelja za vedno

Eni po novem letu stavijo na domače sarme, drugi na čevapčiče, pleskavice, uštipce in sudžukice. Za tako obloženo mizo sta se 2. januarja namreč srečala ljubljanski župan Zoran Janković in premier Robert Golob, fotografija srečanja pa je bila nato ovekovečena tudi na Instagramovem profilu priljubljene ljubljanske restavracije s tradicionalno balkansko kulinariko.