Film / The Marsh King’s Daughter

zadržan +

Klic divjine.

Jacob, alias Marsh King, ki ga igra Ben Mendelsohn, novi obraz hladnokrvne negativnosti, je ameriški gospod Fritzl, le da svoje hčerke Helene (najprej jo igra Brooklynn Prince, kasneje Daisy Ridley) ne skriva v kleti, temveč v gozdu – podobno kot Ben Foster svojo v filmu Leave No Trace. Jacob je kakopak hujši: svojo družino je namreč ugrabil in prisilil v »divje« življenje. Tip je survivalist, njegova toksičnost je patološka (in morilska), toda Helena, ki jo kliče »moja mala senca«, je prepričana, da je odraščala v idili, srečno, sredi neokrnjene narave (poznala je vsa drevesa, sama si je ubila hrano ipd.), tem bolj, ker se očetov motto glasi: »Vedno moraš zaščititi družino!« Ko z mamo zbežita in ko očeta zaprejo, doživi krizo identitete, zlagoma spregleda ter se poroči in potuhne, a oče, ki je čedalje bolj maščevalno in plenilsko pošasten, jo leta kasneje najde – tako kot Patrick Bergin pobeglo Julio Roberts v filmu V postelji s sovražnikom.

Film The Marsh King’s Daughter ne skriva, da je družina pošast – misliš, da si odraščal v srečni družini, a se izkaže, da je bilo »srečno« odraščanje dejansko tematski park travm, demence in nasilja. Pa vendar kljub temu afirmira prav slogan: »Vedno moraš zaščititi družino!« A najprej oče in potem še hči spozna natanko to, kar je spoznal Jack Torrance (Jack Nicholson) v Kubrickovem Izžarevanju: če hočeš v kapitalizmu zaščititi svojo družino, se moraš preleviti v psihopata. (VOD – Amazon Prime)