Najhujši krivoverec

V članku z naslovom Najhujši krivoverec, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, Volker Reinhardt piše o tem, da napetost med skromnim avguštincem Martinom Lutrom in mogočnim Svetim sedežem ni naraščala le glede teoloških vprašanj. Lutru so se zdeli sporni tudi odpustki, nadarbine in oblast – ter nacionalistični predsodki.

"Kritika odpustkov kot razmeroma novega pojava ni bila prepovedana. Tudi teologi, ki so bili blizu kuriji, so izražali pomisleke; najbolj vprašljivo se jim je zdelo prodajati odpustke za umrle. Težavo je pomenil zlasti ton Lutrove kritike, pa tudi posledice, ki jih je prinesla," piše Volker Reinhardt.

"Luter je šel z očitki in obtožbami že v 95 tezah čez vse meje. V prodajanju odpustkov, ki so ga odobrili papeži, je videl hudobno prevaro."

"Luter je šel z očitki in obtožbami že v 95 tezah čez vse meje. V prodajanju odpustkov, ki so ga odobrili papeži, je videl hudobno prevaro. Papež vendar ne more preklicati kazni, ki jo izreče Bog, temveč samo pokoro, ki jo je naložil sam. Po Lutrovem mnenju torej papeževa roka ne sega v onstranstvo, ampak je omejena na ukrepe v tostranstvu. Iz tega sledi, da je vprašljiv tudi rimskokatoliški pojem zaklad Božje milosti (thesaurus ecclesiae), po katerem papež lahko presežek milosti, ki so jo prejeli svetniško živeči ljudje, posreduje grešnim kristjanom," v članku še izpostavi Reinhardt.

Posebno številko lahko kupite pri prodajalcih časopisov ali jo naročite v naši spletni trgovini >>