Film / Adrienne

za

Neverjetna resnica.

Ameriško igralko Adrienne Shelly, ki je v devetdesetih letih po zaslugi Hartleyjevih odbitih indiejev Neverjetna resnica in Zaupanje tudi pri nas veljala za kultno, so leta 2006 našli mrtvo: obešeno. V njeni pisarni. Policija je odločila: samomor. Pika. Primer je bil ad acta. Adrienne Shelly, sicer od malega prepričana, da bo mlada umrla, je ravno režirala Natakarico, sijajno feministično študijo opolnomočenja, #MeToo pred #MeToojem, bila je polna življenja, sredi številnih projektov in zaljubljena, tako v svojo triletno hčerko kot v svojega moža, Andyja Ostroya, ki ni mogel verjeti, da je naredila samomor.

Zato je vztrajal in bil tako prepričljiv, da je policija napela svojega notranjega Sherlocka Holmesa in našla moškega, ki jo je umoril in – da bi zabrisal sledi – grizlijevsko obesil. Tale doku, ki ga je režiral njen mož (spoznal ju je Match.com.), je hommage, true crime, drama prebolevanja, vrtiljak otroškega procesiranja smrti, testament in ljubezensko pismo s šokantno ganljivim in ganljivo šokantnim preobratom. (Max)