»Če že moram biti nekaj določnega, sem Evropejka«

V članku z naslovom Dolgčas, sladek kot mleko, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVE: BIČANJE EVROPE, pisateljica Ana Schnabl piše o tem, da ne glede na to, kje v Evropi se znajde, ne bo doživela kulturnega šoka.

"Običaji, navade, arhitektura mest, ureditev vasi, katoliške in pravoslavne cerkve, sinagoge, redke mošeje, druga snovna in nesnovna kulturna dediščina, celo flora in favna, tipi pokrajin mi sicer lahko vzbudijo radovednost, ki me spodbudi k branju, torej učenju, a me nikdar ne osupnejo. Ne pretresejo. Zlahka se odločim, ali mi je izkušeno všeč ali me odbija," je zapisala Ana Schnabl.

"Običaji, navade, arhitektura mest, ureditev vasi, katoliške in pravoslavne cerkve, sinagoge, redke mošeje, druga snovna in nesnovna kulturna dediščina, celo flora in favna, tipi pokrajin mi sicer lahko vzbudijo radovednost, ki me spodbudi k branju, torej učenju, a me nikdar ne osupnejo."

"Srečevanja s tem, kar bi moralo biti zame, odraščajočo v majhni slovenski vasi v bližini Kamniško-Savinjskih Alp, živečo v majhni srednjeevropski oziroma balkanski prestolnici – kakor se vzame – in pozneje v slovenskem mestecu z nekaj manj kot 14 tisoč prebivalci, v Evropi pregovorno tuje, vseskozi spremlja drobovni občutek domačnosti. Novo in novo in novo izkušanje doma. Utrjevanje edinega suma, ki ga v zvezi s svojo identiteto imam: da sem, če že moram biti nekaj določnega, Evropejka," je še poudarila Ana Schnabl.

POSEBNO ŠTEVILKO MLADINE LAHKO NAROČITE TUDI V NAŠI SPLETNI TRGOVINI >>