Kultura / »Bolj kot umetna inteligenca nas ogroža nezainteresiranost za kritično razumevanja sveta«

"V zvezi z umetno inteligenco me skrbi le možnost, da bomo kot človeška skupnost prepustili algoritmom odločitve, v kakšnem svetu želimo živeti kot skupnost. Solidarnosti ali empatije umetna inteligenca še ne more izkazati, in to je tisto, kar nas za razliko od strojev dela za človeško skupnost. Ne mislim, da nas umetna inteligenca kaj posebej ogroža, kvečjemu nas s pomočjo nekritične fascinacije nad tehnologijo, ki je hkrati pomnožena še s skrajnim narcističnim individualizmom, ogroža kapital, ki to igro vodi. Kapital omejuje svobodo, čas posameznika, tudi njegovo razmišljanje in sodbe. Kapital ljudem skopo odmerja pogoje za dostojno življenje. Dostopna "pametna tehnologija" je pri tem najpogosteje le njegovo orodje, saj jo redko kdo zna, zmore ali želi uporabljati subverzivno."

"Mislim, da so vzgibi za umetniško delo tako kompleksno usidrani v posameznika, da lahko umetna inteligenca posnema zgolj videz umetniškega dela. Bolj nas ogroža človekova brezbrižnost, površinskost ali nezainteresiranost za kritično razumevanja sveta. Umetniki imajo pogosto, podobno kot raziskovalci, znanstveniki in misleci sodobnega sveta, sposobnost avtentičnega interesa, svojevrstnih neobičajnih metodologij dela, razmisleka in izraza, ki vodijo do polnejših uvidov v stanje stvari, bodisi povsem intimnih ali širše družbenih. Gojim prepričanje, ali pa je to zgolj upanje, da umetna inteligenca tega ne more ogroziti."

(Direktorica Moderne galerija Martina Vovk, v intervjuju za STA, o tem, koliko umetna inteligenca ogroža umetnost)