8 dni / teden

Vojna in mir

Prvi predsednik države Milan Kučan je bil in je ostal – Državnik. In takšnim ljudem velja v času invazije na Ukrajino, genocida v Gazi in številnih drugih vojn, ko z vseh strani letijo pozivi k oboroževanju, resnično prisluhniti. Kot je povedal v nagovoru ob 83. obletnici ustanovitve Pohorskega bataljona v Podvelki, sedanje kopičenje najbolj smrtonosnih orožij ne more prinesti miru, varnosti in stabilnosti – morda lahko pomaga k zmagi v vojni, zanesljivo pa je korak k porazu človečnosti. »Da bodo vojne ustvarile želeno dolino miru človeštvu, je nevarna iluzija. V vse brutalnejšem spopadu s takimi orožji ne more biti zmagovalcev. Govoriti o zmagovalcih in poražencih pomeni širiti govorico vojne, ne miru.« Prepričan je, da samo razkrivanje izvora in narave vojne omogoča pot do miru, samo po tej poti se lahko oblikujejo tudi konkretni, realno izvedljivi predlogi, ki postopno vodijo do realnega in trajnega miru in niso zgolj leporečni mirovniški pozivi.

Vrnitev odpisanih

Karl Erjavec, večkratni minister in bivši predsednik DeSUS, v slovenski politiki vztraja kot najtrdovratnejši madež. Po neuspelem mesijanstvu, poskusu zrušenja zadnje, Janševe vlade, ko je postal mandatar opozicije, se je za nekaj časa v celoti umaknil iz politike. Vendar nikoli ni skrival, da bi se morebiti kdaj spet lahko vrnil. Nekaj se je šušljalo, da bi lahko kandidiral za evropskega poslanca na listi DeSUS, a poskusi v to smer niso obrodili sadov. Je pa zato napovedal ustanovitev Zbora za prihodnost Slovenije, iz katerega naj bi nastala nova sredinska politična stranka. Ali bo iz tega res kaj, bo pokazal čas.

Crème de la crème

Pri mednarodno priznani organizaciji World Justice Project so slovensko civilno iniciativo Glas ljudstva, ki je bila zgrajena na temeljih petkovih protestov, uvrstili v trideseterico projektov, ki so primer učinkovitih strategij za krepitev vladavine prava, preprečevanja avtokracije in ponovnega vzpostavljanja zaupanja v demokratično upravljanje. Mednarodna komisija je kot primer dobre prakse prepoznala delovanje iniciative pred državnozborskimi volitvami leta 2022 in tudi po njih. Pri iniciativi Glas ljudstva so v tem času oblikovali skupne politične zahteve in pridobili zaveze koalicijskih strank – ob tem pa dosledno spremljali njihovo izpolnjevanje –, izvedli več javnih soočenj političnih kandidatov in izvedli vseslovensko terensko kampanjo za dvig volilne udeležbe.

Pridi nocoj v Stanežiče

Večmesečna saga glede Magnificovega napovedanega koncerta v Tivoliju se nadaljuje. Potem ko so pri zavodu za varstvo narave dvakrat odločili, da dogodek takšnih razsežnosti v Tivoliju ne more potekati – in potem ko so na ljubljanski občini vendarle našli obvod, kako zaobiti mnenje zavoda s sprejetjem novele odloka o krajinskem parku Tivoli (kar je bil povod za napoved občinskega referenduma) –, se je zdaj oglasilo še ministrstvo za naravne vire in prostor. To je ugodilo pevčevi pritožbi na odločitev zavoda in mu dovolilo izvesti koncert, vendar bodo organizatorji tega vseeno izpeljali na nadomestni lokaciji, v Stanežičah, z ljubljanske občine pa so sporočili, da letos, po dogovoru z ministrstvom, v Tivoliju množičnih prireditev ne bo. Kakopak pa se na občini niso mogli upreti skušnjavi, zato so v izjavi medijem zapisali še, da »omenjena odločitev ministrstva pod vprašaj postavlja strokovnost zavoda za varstvo narave«, kar pa, jasno, postavlja pod vprašaj tudi legitimnost razpisa občinskega referenduma.

Obvezno družbeno koristno delo

Avstrija, ki z nadzorom na svojih južnih mejah že desetletje poskuša omejevati migracije, uvaja nove ukrepe, ki naj bi v očeh prosilcev za azil državo naredili še bolj neprijazno. Uvajajo obvezno neplačano družbeno koristno delo za prosilce za azil, katerih greh je samo to, da so prosilci za azil. Za zdaj omenjajo predvsem čiščenje in vzdrževanje cest in javnih površin nasploh. Kdor tlake ne bo opravil, bo dobil pol manjšo že tako mizerno mesečno žepnino – namesto 40 evrov le 20. Niti teh 40 (ali 20) evrov pa ne bodo prosilci več mogli porabiti po lastni presoji. Uvajajo namreč tako imenovano kartico ugodnosti, po domače digitalno kartico, ki bo omogočala porabo le za dobrine ali storitve, ki jih bo vnaprej odobrila država.

Seksizem naš vsakdanji

Letošnje olimpijske igre so precedenčne – prvič na njih nastopa enako število tekmovalk in tekmovalcev. Vendar to še ne pomeni, da nam je uspelo izkoreniniti seksizem iz športa, prav nasprotno, še vedno vztraja v tistih svojih najbanalnejših pojavnih oblikah. Na primer pri športnih komentatorjih. Ali raje: pri »tipih«, ki ne znajo pomisliti dvakrat, preden izrečejo kakšno neumnost. Eno takšno si je med komentiranjem zmage avstralskih plavalk, ki so postavile nov olimpijski rekord, privoščil komentator Bob Ballard pri Eurosportu, ki je njihov (po njegovi presoji prepočasen) odhod iz bazena komentiral z besedami: »Saj veste, kakšne so ženske. Motajo se naokoli in se ličijo.« Da si je privoščil preveč, so presodili tudi pri Eurosportu, zato so ga umaknili z mesta komentatorja.