Strožja prepoved približevanja?

Na ministrstvu za notranje zadeve so pripravili zakonski noveli, ki se nanašata na pooblastila policije, predloge naj bi kmalu obravnavala vlada. Med drugim se nanašajo na omejevanje navijaškega nasilja, daleč najspodbudnejša sprememba pa se obeta pri varstvu žrtev nasilja. Prvi ukrep prepovedi približevanja naj bi po novem trajal 30 dni, kar je 15 dni več kot doslej.

»Žrtve so same ugotovile, da je 15 dni prepovedi prekratek rok, da bi se lahko ustrezno zaščitile,« so poudarili v Društvu za nenasilno komunikacijo. Policija v Sloveniji vsako leto obravnava približno 1300 primerov nasilja v družini, pri čemer naj bi bila prijavljena le desetina tovrstnih dejanj. V društvu so poudarili pomen policije, ki naj bi vse žrtve nasilja jemala resno in jih spodbujala, da kršitve dosledno prijavljajo. »Ne sme se dogajati, da policija z negodovanjem sprejema pogoste prijave kršitev, češ da ni treba klicati za vsako malenkost.« Zato je smiselna sprememba, ki med razloge za izrek prepovedi približevanja neki osebi, kraju ali območju poleg ogrožanja življenja, osebne varnosti ali svobode uvršča tudi »hujše ogrožanje zdravja žrtve«.

V društvu so zadovoljni z zaostrovanjem ukrepov in si hkrati želijo večje doslednosti pri sankcioniranju kršitev prepovedi približevanja. »Želimo si, da bi se ob večkratnih kršitvah izrekel pripor,« pravijo. Poleg tega so poudarili pomen širjenja izreka na ogrožanje zdravja. Na tovrstne posledice so opozorili tudi na ministrstvu za notranje zadeve. Tam pravijo, da se s pogostim psihičnim nasiljem lahko huje načne zdravje žrtve. Tovrstno nasilje je povezano z neposrednimi ali prikritimi grožnjami z ubojem, pretepom, odvzemom otrok ali onemogočenjem stikov z njimi ali drugimi svojci …

Kaj pa lahko ob stopnjevanju nasilja za izboljšanje odnosov naredi družba? V Društvu za nenasilno komunikacijo pravijo, da je ključnega pomena, da otroke že v vrtcu naučimo nenasilne komunikacije in prepoznavanja nasilnega vedenja. »Ob ustreznih spodbudah in informacijah lahko otroci odrastejo v odgovorne odrasle osebe, ki ne bodo zlorabljale svoje moči.« V ospredje pa postavljajo pomen sporočil, ki jih z besedami in vedenjem posredujejo posamezniki na vplivnih položajih. »Pomembno je, da javno zagovarjajo kulturo nenasilja in se ob pojavitvi nasilja dosledno odzovejo in ga obsodijo.«

Pa to storijo? Ali v Sloveniji res vsi politiki zagovarjajo kulturo nenasilja?