https://www.mladina.si/236334/neandertalska-piscal-iz-slovenije/?f=lq00l9xxgt4m97dt470lm9410x7m0
Neandertalska piščal iz Slovenije
Ideja, da so neandertalci zmogli ustvarjati in dojemati glasbo, je bila pred tremi desetletji izrazito kontroverzna
Piščal iz Divjih bab – najstarejše glasbilo na svetu
© Narodni muzej Slovenije
V članku z naslovom Neandertalska piščal, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine IZVOR ČLOVEKA. Matija Turk (ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo) piše o tem, da se je zgodba o neandertalski piščali iz Slovenije začela, ko je v tuje medije pricurljala vest, da so v naših krajih našli preluknjano kost, ki spominja na piščal
"Ideja, da so neandertalci zmogli ustvarjati in dojemati glasbo, kar naj bi najbolj neposredno dokazovalo odkritje iz Divjih bab I, je bila pred tremi desetletji izrazito kontroverzna. Manifestacije paleolitske umetnosti, duhovnosti in glasbe so bile rezervirane za našo vrsto, vsak odklon je bil takoj postavljen pod vprašaj in na koncu ovržen. Točno to se je začelo dogajati z našo najdbo. Neandertalska piščal izpolnjuje vse pogoje, na podlagi katerih jo lahko opredelimo kot najstarejše glasbilo: jasen arheološki in stratigrafski kontekst, datacija, ponazoritev izdelave, glasbeni preizkus in dobre primerjave v kasnejših obdobjih," je zapisal Matija Turk.
"Neandertalska piščal izpolnjuje vse pogoje, na podlagi katerih jo lahko opredelimo kot najstarejše glasbilo: jasen arheološki in stratigrafski kontekst, datacija, ponazoritev izdelave, glasbeni preizkus in dobre primerjave v kasnejših obdobjih."
"Odkritje neandertalske piščali je spodbudilo zanimanje za paleolitska glasbila in sprožilo nove polemike, ali so umetnost, duhovnost in druge prvine t. i. modernega obnašanja res nekaj, kar je lastno zgolj naši vrsti. Danes genetiki ugotavljajo, da so neandertalci zmogli govoriti, v španskih jamah so odkrili abstraktne poslikave, ki jih pripisujejo neandertalcem, najdbe ptičjih kosti z vrezi razlagajo kot posreden dokaz, da so se neandertalci kitili s perjem, itd. Za razliko od nekoč se zdi, da hočemo danes neandertalce po vsej sili narediti čim bolj človeške, celo enake nam samim. Dvomov in nasprotovanj je čedalje manj, kar po drugi strani pomeni, da lahko neko slabo utemeljeno odkritje, ki podpira drugo podobno odkritje, v stroki danes zlahka postane splošno sprejeto, zlasti če je objavljeno v ugledni mednarodni reviji. Če bi do odkritja neandertalske piščali prišlo danes, bi zgodba zagotovo potekala drugače," je še poudaril Turk.
