urejanje »
https://www.mladina.si/236767/novi-eu-komisar-za-energetiko-jezi-nuklearce/?f=u0q0ug9xxyab0a0ia470ub941091xa

Novi EU komisar za energetiko jezi nuklearce

"Problematični" Jørgensen

Monika Weiss
MLADINA, št. 47, 22. 11. 2024

Danec Dan Jørgensen, kandidat za novega evropskega komisarja za energetiko in stanovanjsko politiko

Danec Dan Jørgensen, kandidat za novega evropskega komisarja za energetiko in stanovanjsko politiko
© Profimedia

Kandidat za novega evropskega komisarja za energetiko in stanovanjsko politiko Danec, socialdemokrat, v letih 2019–2022 tudi minister, pristojen za podnebje in energijo, Dan Jørgensen med zagovorniki projekta JEK 2 ne žanje velikega navdušenja; nasprotno. »Bo to res novi evropski komisar za energetiko?« je projedrski portal jedrska.si objavil 6. novembra na platformi X, dan po Jørgensenovem zaslišanju v parlamentu, in vprašanje naslovil na slovenske poslance v EU-parlamentu, začenši z Matejem Toninom. Ob vprašanju so objavili posnetek, v katerem Jørgensen na zaslišanju pove, da vsaka članica EU sama in neodvisno izbira svojo energetsko mešanico, »kar spoštujem«, nato pa je dodana njegova starejša izjava, v kateri Dansko »pohvali« kot že desetletja protijedrsko državo, ki tudi druge vztrajno prepričuje, da bi morali opustiti jedrsko energijo.

»Če bo Jørgensen potrjen, ne pričakujte denarja EU za jedrsko energijo,« je ob zaslišanju strnil tudi vplivni bruseljski portal Politico, ki je opozoril na odgovor Jørgensena na vprašanje desnega poslanca Evropskih konservativcev in reformistov Ondřeja Krutíleka: »Ne vidim, da bi bila vloga Evropske unije financirati gradnjo jedrske elektrarne.« Denar EU, namenjen jedrskim raziskavam, pa bo še naprej pritekal, je dodal. Kot prednostno nalogo je Jørgensen napovedal 100-odstotno osamosvojitev EU od oskrbe z ruskim plinom, načrt naj bi razkril v prvih 100 dneh svojega mandata. Brez konkretnih zavez je napovedal tudi nadaljnja prizadevanja za preprečitev špekulacij na trgu elektrike in plina ter tudi ukrepe za zmanjšanje energetske revščine gospodinjstev. Kot bistvene je navedel tudi projekte energetske sanacije stavbnega fonda v EU, ki je še vedno pretežno energetsko neučinkovit in pomembno prispeva k toplogrednim izpustom. Pri tem bo levji delež bremena financiranja odpadel na države članice, ne na EU, je opozoril bodoči komisar, ob čemer analize kažejo, da bi zgolj Nemčija za renovacije na leto potrebovala dodatnih 43,8, Francija skoraj 31 in Italija 17,3 milijarde evrov.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa