Nazaj v preteklost

Zgodba o nesoglasjih med gradbenim inšpektoratom in zavodom Dom na Krasu, ki vodi »dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb«, se je začela prejšnji mesec, ko je inšpektor Peter Šatej odločil, da se mora šest invalidnih prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj naj bi bila namembnost stavbe narobe opredeljena. Izdal je navodilo, da se morajo prebivalci izseliti v enem dnevu, vendar se to po posredovanju ministrstva za naravne vire in prostor ni zgodilo. Tri tedne pozneje je enaka usoda doletela še eno stanovanjsko skupnost v okviru doma, na inšpektoratu pa poteka še pet podobnih postopkov. Država se je na oba sklepa pritožila, a je sodišče pritožbo zavrnilo.

Po trditvah nekaterih naj bi bil inšpektor povezan s civilno pobudo, ki nasprotuje načrtu, da se invalidi preselijo v Solkan, a na inšpektoratu pojasnjujejo, da je vse skupaj del širše akcije preverjanja namembnosti stavb med lanskima februarjem in majem. Vsega skupaj so v akciji izdali 39 odločb. Glede Doma na Krasu so šest postopkov začeli samoiniciativno, enega pa na podlagi prijave. To pojasnilo sicer še ne zagotavlja, da inšpektorat objektov Doma na Krasu ni izbral zaradi morebitnega partikularnega interesa.

Vse to dogajanje je v javnosti zbudilo ogorčenje, predvsem pri zagovornikih deinstitucionalizacije, ki jo te stanovanjske skupnosti udejanjajo. V ta namen se je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac sestal s predstavniki civilne pobude, pa tudi z direktorjem Doma na Krasu Goranom Blaškom, predsednikom društva Sonček Emirjem Okanovićem in predstavnico Inštituta RS za socialno varstvo Andrejo Rafaelič.

Na tiskovni konferenci po sestankih je minister napovedal dve rešitvi. Prva je kratkoročna, pripravljena naj bi bila v nekaj tednih in bi omogočila, da se uporabnikom objektov Doma na Krasu ne bi bilo treba bati deložacije. Druga je dolgoročnejša, deinstitucionalizacijo naj bi uredila celostno, zakonsko. Kot je še dodal minister, načrtujejo, da se bo v prihodnjih desetih letih po državi razselilo – torej deinstitucionaliziralo – 3000 oseb, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih. »Želim poudariti, da je konvencija o pravicah invalidov jasna. Vsak prebivalec Slovenije ima pravico odločati, kje in s kom bo živel, država pa mu mora zagotoviti ustrezno oskrbo.«

»Inšpekcijska odločba, ki govori o tem, da bi se ljudje morali preseliti iz stanovanjskih skupin, kaže na diskriminacijo. Če bi se karkoli v zvezi z njo uresničilo, bi se Slovenija vrnila ne le 20, ampak 50 let v preteklost,« meni dr. Andreja Rafaelič, ki na Inštitutu RS za socialno varstvo vodi projekt deinstitucionalizacije.