»Želim, da se žrtve poimenuje z imenom in priimkom in da se njihova imena bere na glas«

"Padli smo na izpitu iz človeškosti. Navadili smo se na vsakodnevno zlo, navadili smo se na nemo opazovanje trpljenja drugih. Rekli smo nikoli več, a se vedno znova ponavlja. In se bo spet, ker nismo občutljivi za trpljenje drugega. Ne za ljudi v Gazi, ne za ljudi v Ukrajini. O žrtvah govorimo le kot o številkah. Postali smo statistiki. Sam ne želim biti zgolj statistik, želim, da se žrtve poimenuje z imenom in priimkom in da se njihova imena bere na glas, da se nam vtisnejo v spomin. Nisem politik, do žrtev čutim empatijo in želim začutiti bolečino drugega, da bi bil boljši človek in da ne bi nikoli pomislil, da bi komu s svojimi dejanji škodoval. Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da je bolečina matere ob izgubi otroka enaka ne glede na to, ali je Srbkinja, Bošnjakinja ali Hrvatica."

(Dr. Mujo Begić, raziskovalec vojnih zločinov in vodja prijedorskega regionalnega urada Inštituta za pogrešane osebe v BiH, o tem, da o žrtvah govorimo le kot o številkah; v intervjuju za Večerovo prilogo V soboto)