V primeru večje krize bi v Sloveniji hitro nastopile težave zaradi pomanjkanja hrane

"V splošnem pa bi imela Slovenija v primeru dlje trajajoče krize, ki bi omejila pretok blaga, storitev, težave zagotoviti prehransko varnost zaradi primanjkljaja kmetijskih zemljišč, saj imamo le 0,08 ha njivskih površin na prebivalca, s čimer smo pri repu držav članic in velike uvozne odvisnosti na področju vmesnih surovin, kot so krma za živali, fitofarmacevtska sredstva, goriva za pogon kmetijskih strojev, mineralna gnojila, protimikrobna zdravila in semena."

"V primeru izrednega, dlje trajajočega dogodka bi se verjetno aktivirali vse kmetijske površine, vrtovi, ohišnice. Prebivalci bi si poskušali zagotoviti čim višjo stopnjo lastne oskrbe. Kljub vsemu pa ne bi zmogli (vsaj ne takoj in ne na kratek rok) zagotoviti življenjskega standarda, raznolikosti prehranske izbire in količin, kot so jih prebivalci Slovenije vajeni."

(Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so za MMC RTV Slovenija povedali, da Slovenija ni samooskrbna s hrano, niti nima določene najmanjše stopnje samooskrbnosti potrebne za preskrbo prebivalstva s hrano. V primeru večje krize bi tako hitro nastopile težave.)