ChatGPT / Cena bontona

Če ste pri klepetanju z razvpitim jezikovnim modelom ChatGPT vljudni, če se mu denimo prijazno zahvalite, ko vam pomaga napisati službeno elektronsko sporočilo ali kaj podobnega, s tem prispevate k večmilijonskemu računu za elektriko korporacije OpenAI – in seveda tudi k ogljičnemu odtisu sistemov umetne inteligence. Sam Altman, izvršni direktor podjetja, je pred nedavnim na družbenem omrežju X razkril, da upoštevanje bontona pri komuniciranju z modelom ChatGPT podjetje OpenAI stane več deset milijonov dolarjev na leto.

Vsak »prosim« in »hvala« sta namreč še en niz besednih ukazov, ki jih mora jezikovni model obdelati, modeli generativne umetne inteligence, kot je ChatGPT, pa niso ravno varčni porabniki energije. Raziskovalci z Univerze v Kaliforniji so izračunali, da ChatGPT za besedilo, ki obsega sto besed, porabi toliko energije, da bi lahko z njo eno uro napajali 14 žarnic LED. Ker pa s programom vsak teden klepeta več kot pol milijarde uporabnikov, pri čemer jih je (po podatkih raziskave analitičnega podjetja Future Publishing) več kot pol vljudnih, je cena bontona pri komunikaciji z umetno inteligenco zares vrtoglava.

A Altman pravi, da je to »dobro porabljen denar«, pri čemer doda: »Nikoli ne veš …« S tem – kot to zelo rad počne – namiguje na pogubni potencial umetne inteligence, kar je seveda trženjska zvijača, saj obet pogube pomeni tudi obet neverjetne moči umetne inteligence. Vseeno se je zaradi tega začela zanimiva razprava, zakaj smo uporabniki pravzaprav tako vljudni do klepetalnih robotov. Preprosto zato, ker ti modeli tako dobro oponašajo človečnost, da imamo občutek, kot bi klepetali s sočlovekom? Ali dejansko iz strahu pred roboti, ki nam bodo morda nekoč zavladali? Po mnenju nekaterih strokovnjakov, kot je Kurtis Beavers iz Microsofta, ima prijaznost pri komuniciranju s sistemi umetne inteligence praktično vrednost: ti modeli pogosto prevzamejo ton, ki ga zaznajo pri uporabniku – če smo do njih prijazni, bomo dobili bolj profesionalne in jasnejše odgovore.