Zakaj podcenjujemo fašizem?

V prispevku Zakaj podcenjujemo fašizem?, ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, se je novinar Luka Volk pogovarjal z ameriškim zgodovinarjem dr. Ericom Kurlanderjem o vzrokih za vzpon nacizma v Nemčiji in o tem, zakaj liberalcem tega ni uspelo preprečiti.

"Temeljna težava v Nemčiji ni bilo umanjkanje meščanske liberalne revolucije, temveč je predvsem zaradi posebne zgodovine Srednje Evrope, kjer ni bilo enotne države, obstajala negotovost glede tega, kaj pravzaprav pomeni biti Nemec. Zato so se opirali na koncept Blut und Boden (Kri in zemlja). Težko so priznavali priseljence, pa tudi asimilirane Jude, kot polnovredne Nemce. Liberalci so sicer trdili, da lahko vsak postane Nemec, v praksi pa so bili ambivalentni. To je bila ključna ugotovitev mojega raziskovanja," je povedal Eric Kurlander.

"Temeljna težava v Nemčiji ni bilo umanjkanje meščanske liberalne revolucije, temveč je predvsem zaradi posebne zgodovine Srednje Evrope, kjer ni bilo enotne države, obstajala negotovost glede tega, kaj pravzaprav pomeni biti Nemec."

"Ko je gospodarstvo začelo pešati, kapitalizem ni deloval, republiška ustava je izgubila verodostojnost in država ozemlje, so se ti bolj ljudski liberalci pridružili nacistom ali jih podprli. Kaj nam to pove? Liberalizem je lahko v marsičem napreden, toda če ne sprejme univerzalističnega pogleda, da lahko vsak postane del države ali državljan, bo ta politična kultura v obdobjih krize zmeraj občutljiva na desničarske in fašistične koncepte nacionalne identitete," je še poudaril Kurlander.

NA TEJ SPLETNI POVEZAVI LAHKO NAROČITE POSEBNO ŠTEVILKO MLADINE >>