Čas bi že bil, da nehajo vsi srati o neki ugrabljeni ali globoki državi

"Za nami je dobrih petintrideset let demokracije in eno leto manj samostojnosti. Kako z nekaj stavki zaobjeti to obdobje? Najprej se je treba odpovedati vsemu retoričnemu balastu o stoletnih sanjah o lastni državi in blebetanju o tem, kako smo se rešili jugo zapora. To so pravljice za majhne otroke in uspavanke za lahko noč."

"Čas bi že bil, da nehajo vsi srati o neki ugrabljeni ali globoki državi. A vseeno je po vseh teh letih treba definirati to novo obdobje samostojne poti. Najbolj enostavna oznaka bi se glasila: gre za obdobje zamujenih priložnosti. Posledice zamujenih priložnosti se tako prepoznajo v sovražnem govoru, populistični retoriki, izganjanju strokovnosti iz javnega diskurza in poveličevanju banalnosti, povprečnosti in všečnosti. V osemdesetih se tako nismo nikoli spraševali, komu bomo všeč. Spraševali smo se, komu lahko koristimo. Očitno neuspešno …"

(Kolumnist Leon Magdalenc o slovenski zgodovini zamujenih priložnosti; v kolumni za Dnevnik)