Delovna mesta le na papirju

Evropska komisija se hvali, da so delodajalci v EU v zadnjih desetih letih odprli 25 milijonov novih delovnih mest, delavci pa ugotavljajo, da so vse slabše plačani, in so vse bolj nezadovoljni

Številke bi težko bile boljše. V zadnjih desetih letih so delodajalci v EU odprli 25 milijonov novih delovnih mest, v zadnjih treh letih je novo zaposlitev dobilo 6,5 milijona prebivalcev EU, v prihodnjih treh letih se bo novega delovnega mesta veselilo še 5 milijonov Evropejcev! Tako pravi Evropska komisija. Vse te zaposlitve po njenih podatkih omogoča predvsem lizbonska strategija za rast in delovna mesta. Ampak navdušenja je hitro konec, ko morajo v Evropski komisiji odgovoriti na vprašanje, kje so ta delovna mesta in kakšna so. Kje so, torej? Kakšna so? Ja, to pa je težko ugotoviti, razmere so v državah članicah in po panogah različne, se izvijajo.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, evropski komisarji in ministri za delo držav članic so zadnje mesece retoriko o milijonih novih delovnih mest »obogatili« še z ugotovitvami, da morajo biti delovna mesta tudi kakovostna. To je marca letos pred začetkom zasedanja voditeljev držav članic na zasedanju Evropskega sveta, ki ga je vodil, v vlogi predsedujočega Svetu EU poudaril tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. Ugotovil je, da delodajalci odpirajo vse več kakovostnih delovnih mest, kar se kaže v pomanjkanju kvalificiranega kadra, s katerim se spoprijema več držav članic, tudi Slovenija. Vprašanje pa je, ali so ta dela dovolj dobro plačana. Odgovor ni preprost, presojati je treba vsak primer posebej.

Tudi Ikea ni več do delavcev prijazno podjetje

Da mladi najpozneje v šestih mesecih dobijo službo?

Več kot tretjina zaposlenih v Sloveniji dela v slabih razmerah