Geoplin - slovenski Gazprom

400 milijonov evrov prihodkov in 30 milijonov dobička

Ko z dobavo plina ni težav, o družbi Geoplin v javnosti ni veliko slišati, čeprav gre za podjetje, ki obrača zelo veliko denarja. Glavni direktor Alojz Stana je novembra lani napovedal, da bo družba leto 2008 končala s 400 milijoni evrov prihodkov in s 30 milijoni evrov dobička. V letu 2007 je skupina imela 27,9 milijona evrov čistega dobička. Do leta 2005 je bila samo ena družba Geoplin, novo podjetje Geoplin plinovodi je bilo takrat treba ustanoviti v skladu z evropsko direktivo, ki zahteva ločitev trgovanja s plinom, kar počne Geoplin, od dejavnosti prenosa zemeljskega plina, kar opravlja družba Geoplin plinovodi.
Začetki Geoplina sicer segajo v leto 1975, ko se je v Sloveniji začela gradnja plinovodnega omrežja. Zaradi tega so takratni največji odjemalci postali tudi pomembni lastniki družbe. Zdaj je največja lastnica Geoplina z 31,4-odstotnim deležem država, s 27,6-odstotnim deležem pa ji sledi družba Petrol. Oba sta svoj delež v Geoplinu občutno povečala v času vlade Janeza Janše. Geoplin plinovodi je v 100-odstotni lasti Geoplina. Država ima torej glavno besedo v Geoplinu, tako prek svojega lastnega deleža kot tudi prek deleža družbe Petrol.
Nemški Ruhrgas je najprej neuspešno poskušal prek slovenske družbe Ekopur, ki je zdaj s 6,5-odstotnim deležem eden večjih posamičnih lastnikov družbe, pridobiti večji lastniški delež v Geoplinu. Ker je bilo takrat v slovenski energetiki aktualno iskanje strateških partnerjev, je leta 2002 takratna uprava skupaj z oblastjo poskušala uporabiti še to pot. Uprava in nadzorni svet Geoplina sta na skupščino, ki je bila junija 2002, uvrstila predlog za razpravo o vstopu tujega strateškega partnerja, da bi Geoplin prek njega ob predvidenem odprtju trga s plinom ohranil vrednost premoženja svojih lastnikov in zagotovil stabilni trg z zemeljskim plinom. Predlagala sta, da bi strateški partner kupil lastne deleže družbe Geoplin do višine 25 odstotkov plus 1 delnica.
To namero je preprečil Petrol, ki je bil takrat 13-odstotni lastnik Geoplina, z njim so se strinjali tudi Sava, Gorenje in Energetika Ljubljana. Sklicevali so se tudi na nacionalni interes, čeprav Petrol ni skrival, da bi rad sam z nakupom deleža od države postal največji lastnik Geoplina, torej je delal zgolj v lastnem interesu.
Geoplin je družba z omejeno odgovornostjo, ki se ni lastninila v skladu z zakonom o lastninjenju družbenega kapitala. Da nekdanja zaposlena Cecilija Pavlin že 13. leto skuša s tožbo na sodišču dokazati, da so pri lastninjenju Geoplina oškodovali državo, po njenih podatkih za 50 milijonov evrov, so spomladi lani spomnili v oddaji TV Tednik. Po njenem prepričanju naj bi bili oškodovani tudi zaposleni v Geoplinu, ker jim niso omogočili, da bi lahko sodelovali pri lastninjenju podjetja. V Geoplinu so za TV Tednik pisno pojasnili, da imajo za vsa dejanja ustrezna soglasja pristojnih državnih organov, prav tako pa so se v njihov prid končali vsi sodni postopki, ki so že končani.
Geoplin je še vedno monopolist pri dobavi zemeljskega plina v Sloveniji, čeprav od leta 1994 posluje tudi družba Adriaplin, ki jo je ustanovila italijanska plinska družba Eni. Soustanovitelj tega podjetja je tudi Geoplin.