Plošče / The Slackers: Self Meditation

+ + + +

The Slackers so eden tistih bendov, ki so najzaslužnejši, da ska upravičeno štejemo med glasbene smeri, še živeče v tem tisočletju. Preprosta, čista in skoraj minimalistična forma neoskaja, ki jo Newyorčani vlečejo dobro poldrugo desetletje, je na Samomeditaciji malce bolj rocksteadyjevska, po odličnem trojčku na začetku - še posebej otvoritveni Every Day is Sunday in tekstualno močni Don't Forget the Streets - pa se tempo plošče začne razpletati v blag(ozvočn)a koketiranja z več žanri iz šestdesetih let. Slabe tri četrt ure happy godbe ne more razočarati, a tudi ne ponuditi kaj revolucionarno novega. Zastavonoško.