knjige / Milan Škrabec: Slovenstvo na razglednicah

+ + + +

Obsežna zbirka starih razglednic od konca 19. stoletja pa do srede dvajsetih let, ki jih spremljajo besedila s pojasnili in z orisom družbenega konteksta.

Ker avtor niza razglednice po tematskem principu skozi številna poglavja, s tem preseže slikovno zbirko, zakaj iz nje napravi zgodovinsko kroniko slovenskega vsakdana. Na njih so kajpak mesta, planinske koče, a tudi podoba trolejbusa, ki je že l. 1912 vozil po Portorožu. Ljudstvo je čislalo gledališčnike, tako da so si ljudje med seboj pošiljali razglednice s sliko igralca Ignacija Borštnika, priljubljenega češkega igralca Adolfa Dobrovolnega v vlogi Desetega brata, nemški Slovenci pa s portretom celotnega ansambla nemškega gledališča v Ljubljani. Drugače kot moderni Slovenci so imeli naši dedje prvinski odnos do realnosti; lahkotno so odpošiljali svoje besede pod prizori železniške nesreče na Verdu (1912), aretacije atentatorja Gavrila Principa v Sarajevu 1914, posebej obešenjaške podobe pa so pošiljali s fronte, ko se je denimo skupina avstro-ogrskih vojakov prešerno slikala kar na grobovih pobitih srbskih vojakov s pripisom »Na grobovih našega sovražnika!«

Često je bila tema veliko slavje, naj si bo množica ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani 1905, ali pa prav tako silni shod pet tisoč navdušencev v Kosezah 1898, ko so pesniku Jovanu Veselu Koseskemu vzidali spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. Razglednice so beležile epohalne trenutke: odprtje prvega bioskopa v Škednju pri Trstu, udarniško akcijo domačinov v Loškem potoku, ki so si sami postavili Društveni dom, veselje jeseniških Nemcev, ko so odprli nemško šolo, zlet Sokolov v Ribnici, ali pa letalski polet Edvarda Rusjana.

Knjiga, ki se je bralec razveseli, saj mu prinese občutek, da je za hip postal priča zgodovine.