DVD / Kako so me idioti sistematično uničili

Slobodan Šijan je film Kako so me idioti sistematično uničili posnel takoj za svojima največjima hitoma, Kdo neki tam poje in Maratonci tečejo častni krog. Njegov črni humor se je izvrstno prilegal Jugoslaviji, ki je bila po Titovi smrti še vedno zavita v črno, ki je vse bolj izgubljala ravnotežje in ki je imela le dve možnosti - da razpade ali pa da doživi novo revolucijo. Babi Papuška (Bata Stojković), glavni junak te hudo črne komedije, ki se dogaja leta 1968, leto po smrti Cheja Guevare in tik pred začetkom študentskega revolta, vidi rešitev v revoluciji, zato Cheju - »simbolu naše dobe«, »rušilcu svetovnega kapitalizma in imperializma«, »prijatelju delavskega razreda« - zapoje himno, in to v verzih, toda Babi je de facto le vagabund, bradati, zapuščeni, osamljeni, naivni klošar, alias »gverilski pesnik«, ki se mu zdi, da ga leto '68 nujno potrebuje. Babi, ki povsod vidi razredne delitve in ki pusti, da mu Desa Muck razkaže svet, je največji možni fan Cheja (marksizma), še celo chejevsko kapo nosi, toda izgleda le kot kak oznanjevalec »teologije osvoboditve«, ki je Cheja potegnil iz jugoslovanskega povojnega patosa in ki ga ne bi rešila niti revolucija. Film Kako so me idioti sistematično uničili je idealen za čas, ko spet slavimo Cheja in ko se spet zdi, da imamo le dve možnosti - revolucija ali propad.