Totalitarizma po poslancu Robertu Battelliju

Pozabljen fašizem in izenačen nacizem s stalinizmom

Na zasedanju Parlamentarne skupščine v začetku julija je član delegacije državnega zbora v PS OVSE Roberto Battelli predstavil predlog resolucije »Združitev razdeljene Evrope: zaščita človekovih pravic in državljanskih svoboščin v 21. stoletju na območju OVSE«. Njegov sodelavec pri pripravi predloga je bil vodja litvanske delegacije Aleknaite-Abramikiene. Resolucija, ki je vključena v končni dokument zasedanja, Vilensko deklaracijo, v devetnajstih točkah razčlenjuje tematiko totalitarne preteklosti in v tretjem členu pravi, »da so evropske države v 20. stoletju doživele dva glavna totalitarna režima, nacizem in stalinizem«, ter obsoja »vsakršno glorifikacijo nacistične ali stalinistične preteklosti«. Šestinpetdeset članic poziva »k enotnemu stališču do vseh totalitarizmov, ne glede na ideološko ozadje«.
Pisca resolucije sta postavila enačaj med nacizmom in stalinizmom, kar je predvsem v Rusiji izzvalo proteste. Ruski novinar Aleksander Arhangelski je v komentarju Združi in vladaj zapisal, da se »predlagatelji resolucije bojijo evropskih levičarskih aktivistov; ne morejo si privoščiti razkošja izenačenja rjavega in rdečega, ker bi utegnili s tem razjeziti evropske socialiste. Zato so boljševizem preprosto zamenjali s stalinizmom - personaliziranim zlom.« Ob tem je opozoril, da je bila »zločinska narava nacističnega režima dokazana na procesih v Nürnbergu, Stalin pa pravno ni bil spoznan za zločinca«.
To je lahko tudi izgovor in skrivanje za pravnimi finesami, vse kaj drugega pa je pozabljivost Battellija in Abramikiena, ki sta v predlogu resolucije (ne)hote »pozabila« na fašizem in klerofašizem.
Novinarka Dela Polona Frelih iz Moskve poroča, da so v Rusiji nejevoljni zaradi resolucije, pred slovenskim veleposlaništvom ljudje demonstrirajo in zahtevajo, da poslanec Battelli umakne svoj podpis, ruski mediji pa so ga označili za »simpatizerja domobrancev«. Časnik Pravda je Rusom razkril mučne zgodbe o slovenskem domobranstvu in litvanskih medvojnih taboriščih.
In kako se je odzval Battelli? Po njegovem je sprejeta resolucija kompromis, saj je prvotni predlog obsojal vse totalitarizme, ne zgolj komunizma, predvsem pa ni potegnil neposredne vzporednice med nacizmom in stalinizmom. Lahko mu verjamemo, ali pač ne, vendar pa je zmerjanje Polone Frelih z rusko propagandistko, ker je opravljala delo poročevalke, povsem neumestno. Od njegovega početja so se ogradili celo v slovenskem zunanjem ministrstvu, le evroposlanec Milan Zver (SDS) ga je podprl.
Vsak poslanec seveda deluje avtonomno, vendar lahko od njega upravičeno pričakujemo ravnanje in poznavanje problematike, glede katere se opredeljuje. Battelli sicer pozna tematiko resolucije, vendar očitno pomanjkljivo, saj je pozabil na fašizem kot začetek totalitarne ideologije in prakse v 20. stoletju.