Posledice protiromskega zborovanja

Katera kazniva dejanja bi lahko storili osumljenci s poskusom preprečitve pogreba Rominje?

Na ravnanje približno sto dolenjskih protestnikov, ki so na pokopališču v Dobravi pri Škocjanu želeli preprečiti pogreb pokojne Rominje, se je prva odzvala varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik. O dogodku pripravlja posebno poročilo. Z nekajdnevno zamudo je tudi vlada sprejela sklep, s katerim dogodek obsoja, o incidentu pa se bo na naslednji seji pogovarjala še vladna komisija za zaščito romske skupnosti. In nazadnje - z incidentom se ukvarja tudi policija.
Z novomeške policijske uprave so sporočili, da »policisti policijske postaje Šentjernej in kriminalisti sektorja kriminalistične policije policijske uprave Novo mesto v omenjeni zadevi ugotavljajo okoliščine oziroma preverjajo obstoje razlogov za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj«, ukrepali pa bodo tudi, če ugotovijo, da so se med spontanim protestom ali že z njim samim zgodila »prepovedana ravnanja po določbah zakona o javnih zbiranjih«.
Kar se tiče slednjega, se verjetno organizatorju protesta obeta globa za storitev prekrška, ker je šlo za nedovoljen oziroma neprijavljen javni shod. Pri sumu storitve kaznivih dejanj pa gre po vsej verjetnosti za kršenje 312. člena kazenskega zakonika. Iz vladnega gradiva, na podlagi katerega je potem vlada obsodila dogodek, je razvidno, da policisti policijske postaje Šentjernej preiskujejo sum storitve kaznivega dejanja oviranja pogreba in skrunitve groba. Preiskujejo pa znanega osumljenca, ki »je poklical predstavnika pogrebne službe in mu rekel, da pokopa pokojne na njihovem pokopališču ne bo dovolil, in v ta namen zbral krajane«. Znanemu storilcu naj bi pomagalo še več za zdaj neznanih storilcev.
Bi pa v ravnanju protestnikov lahko našli znake vsaj še enega uradno pregonljivega kaznivega dejanja, in sicer kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki ga sankcionira 297. člen kazenskega zakonika. V tej smeri so razmišljali tudi v uradu varuha človekovih pravic, ko so se odločili preveriti okoliščine dogodka. S tem namenom so obiskali šentjernejsko policijsko postajo in komandirja zaprosili za dodatna pisna pojasnila o policijskih aktivnostih. Odgovor pričakujejo v začetku prihodnjega tedna. Poleg tega so govorili s predstavnikom tamkajšnje pogrebne službe, ki v policijskih postopkih nastopa kot priča.
Iz pojasnila novomeške policijske uprave lahko sklepamo, da bodo poleg varuhinje nad zakonitostjo in izčrpnostjo preiskave lokalnih policistov bedeli tudi novomeški kriminalisti. Bomo tokrat vendarle doživeli bolj intenziven preiskovalno-sodni epilog kot ob ambruškem »spontanem« protestu?