”Iz tožilstva je Brezigarjeva ustvarila poligon za politična preigravanja”

Alenka Mežnar, upokojena vrhovna državna tožilka, ki je z Barbaro Brezigar sodelovala v sedanjem mandatu in jo ob imenovanju tudi podprla

Vsi dosedanji generalni državni tožilci po osamosvojitvi so bili jasno politično profilirane osebe s svojimi političnimi preferencami. Je Barbara Brezigar res, kot je slišati zunaj in znotraj tožilstva, v težnji po dosegi svojih politični ciljev šla predaleč?

> Barbara Brezigar je na položaj vrhovne državne tožilke prišla z »bremenom« Depale vasi in bila zaradi tega v očeh večine kolegov profilirana kot »Janševa«. Meni osebno se ta njena opredelitev ni zdela sporna in sem jo kot tožilko, ki naj bi prevzela najzahtevnejše primere, cenila in podprla. Menila sem, da kolega ni dostojno žaliti, če se z njim oziroma z njegovim prepričanjem ne strinjaš. Pokazalo pa se je, da segajo njeni cilji dlje od vsakodnevnega tožilskega dela. Iz državnega tožilstva ji je v mandatu generalne državne tožilke uspelo ustvariti poligon za politična preigravanja, katerega posledice se nedvomno kažejo na delovanju celotnega tožilstva. Osebno menim, da je največja škoda narejena s tem, ker so zelo porušeni osebni odnosi, z ustvarjanjem nezaupanja, z dobesednim preštevanjem naših in vaših, s čimer se je vzorec aktualnega političnega vedenja prenesel tja, kamor nikakor ne sodi.

Omenjate porušene medsebojne odnose, ki se kažejo v številnih odhodih tožilcev. Je to res zgolj posledica zadnjega mandata Brezigarjeve?

> Res je, kot sem že omenila, so take razmere opazne zlasti na vrhovnem državnem tožilstvu, posredno pa tudi na nekaterih okrožnih tožilstvih. Če primerjam razmere, ko sta tožilstvo vodila Anton Drobnič in Zdenka Cerar, generalna tožilca s povsem različnih bregov, takrat tožilci nismo bili »kolateralna škoda« njunih političnih preferenc ali pa se je to zgodilo le enkrat ali dvakrat.

O tožilcih, ki odhajajo, je Brezigarjeva že pred časom rekla, da se tako nekako počasi loči zrnje od plev ...

> Državno tožilstvo in tudi sodišče sta instituciji, kjer je, najbrž tudi zaradi trajnega mandata, manj fluktuacije kot drugod. Gre za karierni poklic, kjer naj bi bile poleg pridobljenega pravnega znanja in »obrti« pisanja tožilskih aktov cenjene tudi izkušnje. Dobrega tožilca ni mogoče najti za vsakim vogalom, zato bi od vsakega vodje organa, kjer doživijo take odhode, pričakovali resno analizo vzrokov za to. Komentarja, ki ste ga omenili, sicer ne poznam, vendar je kolegice in kolege, ki so odšli, ne le v pokoj, ampak v druge službe, nedostojno označiti za pleve. Če sodim po sebi, bi v prijaznejših razmerah lahko še vedno ponudila kakšno zrno soli, ki ga, žal, tožilstvu kljub vztrajnemu ločevanju od plev očitno manjka.

Generalni državni tožilki se očita tudi tako očitna odsotnost politike pregona, da to vpliva na delo tožilcev celo v povsem vsakdanjih zadevah in nalogah, ki jih javnost ne spremlja ...

> Na to vprašanje težko odgovorim, saj se nanaša na povsem konkretno vsakdanje delo okrožnih tožilcev. Prav gotovo pa mora biti prednostna naloga vrhovnega tožilstva in seveda generalne državne tožilke vodenje politike pregona, ki naj bi med drugim zagotavljala spoštovanje načela enakosti, ne pa izgubljanje energije v zadevah, ki jih namesto kazenskega zakonika kot silno pomembne opredeljujejo politika in mediji.

Kako vidite nesporazum v zvezi z uporabo ali zlorabo instituta sopodpisa na ljubljanskem tožilstvu? Kdo ima prav, Barbara Brezigar, ki zagovarja razširitev tega instituta na vse zadeve, ali tožilsko društvo, ki predlaga odpravo sopodpisa?

> Z uvedbo sopodpisa je duh (ne)odvisnosti ušel iz steklenice. Če mislimo z neodvisnim tožilcem, ki bi ga lahko v odločanju primerjali s sodnikom, absolutno resno, potem sopodpisov ne potrebujemo, zato razumem pobudo tožilskega društva. A dvomim, da si katerakoli politika tega želi.

Je Barbara Brezigar z neposrednim vodenjem enega izmed tožilskih policistov specializiranega oddelka kršila zakon in ustavo ali ji zakon daje podlago za to?

> Barbara Brezigar je odstopila s položaja vodje skupine, ker je zagovarjala načelno držo absolutnega nevmešavanja v svoje delo. Glede na njene osebne izkušnje in izpričano načelnost bi torej pričakovali, da ne bo ponavljala tujih napak. Kakor se zdi, pa je dandanašnji celo ustavo in seveda zakone mogoče razlagati v skladu s trenutnimi potrebami. Na podlagi tega, kar mi je znano iz medijev, ko podobno kot pri razvpitih navodilih vsaka stran trdi svoje, res ni mogoče soditi, za kakšno kršitev naj bi šlo.